Kot devetletni fant si je Matic Plevel želel biti predvsem v bližini konjev, jih božati in čistiti. Manj kot leto po precej spontani odločitvi za vstop v svet lastništva tekmovalnih kasačev pa je njegova kasaška kobila kot prva prečkala ciljno črto na največji domači dirki.
Danes 37-letni kitarist Ansambla Saša Avsenika in priljubljene skupine Fehtarji ne skriva, da so poleg glasbe, s katero se ukvarja skoraj polovico življenja, njegova druga največja ljubezen konji. Tudi tu je uspešen. Na nedavnem 36. slovenskem kasaškem derbiju v Ljutomeru je bila njegova kasaška kobila Mermaid, ljubkovalno Meri, z voznikom Jožetom Sagajem mlajšim najhitrejša. »Če bi mi še pred tremi leti kdo rekel, da bom danes imel svojega tekmovalnega konja, mu ne bi verjel. Ta želja se mi je porodila šele lani oziroma morda pol leta prej, potem pa se je vse skupaj odvilo zelo hitro. Bila je neke vrste hipna odločitev, ki je zorela na podlagi moje dolgoletne ljubezni do konjev,« pravi Matic Plevel, človek več talentov, po izobrazbi psiholog.
Aktiven je tudi kot član civilne zaščite. A posebno mesto v njegovem srcu imajo konji. Sprva si je želel quarter horsa, a je ob številnih koncertih in odsotnostih ugotovil, da mu ne bi mogel nameniti toliko časa, kot bi si želel. Želja, da bi imel lastnega konja, pa je ostala neizpolnjena. Do lani, ko ga je pot nekoliko nepričakovana pripeljala do kasaške kobile Mermaid oziroma Meri. Takrat se je zanj začelo pisati novo poglavje.
Prva pri »krožniku«
Mermaid domuje v hlevu družine Sagaj v Ključarovcih pri Ljutomeru, kjer je v treningu pri Janku Sagaju, Matic pa jo redno obiskuje, spremlja njene treninge in dirke ter tudi sam sodeluje na njih kot del ekipe. Predvsem mu veliko pomeni, da ve, da je njegova kobila v najboljših rokah. Ne le to, Mermaid ima tudi odličen rodovnik, med njenimi sorojenci sta uspešna tudi Maugli in Maya Viva. Ime Mermaid, ki pomeni morska deklica, pa ji je izbral trener Janko Sagaj, ki prihaja iz zelo znane družine Sagaj. Ta se s kasaštvom ukvarja že več kot pet desetletij. Tradicijo je začel Jože Sagaj starejši, nadaljujeta pa jo njegova sinova Janko in Jože mlajši. Pri vzreji in treningu sodeluje tudi že nova generacija družine, sin Janko z ženo Tino in otrokoma Luko in Nino. Zanimivo je, da so Sagajevi edina slovenska družina, katere vsi člani so osvojili kasaški derbi. Se pravi, osvojili so ga oče Jože ter oba njegova sinova Janko in Jože mlajši.
Da mu brez družine Sagaj ne bi uspelo osvojiti kasaškega derbija, se dobro zaveda tudi Plevel. »Brez njih in njihovega znanja ne bi imel te možnosti in privilegija. Da nam je uspelo že v prvem poskusu, me osrečuje. Vesel sem predvsem, da so se trdo delo, trud in čas, ki smo ga namenili za to v tej sezoni in čez zimo veliko vlagali v pripravo, na koncu poplačali. Moja Meri je skozi svojo kariero pokazala, da je izjemno poštena in borbena kobila. Njena odlika je tudi hiter start, zaradi katerega si zna hitro priboriti dober položaj. Zunaj tekmovališča je zgodba nekoliko drugačna. Pri vsakodnevni negi zna biti precej nemirna, pred dirko pa se povsem umiri in osredotoči. V hlevu slovi še po eni simpatični navadi: med vsemi konji je vedno prva pri krmilniku in ga tudi prva izprazni,« jo pohvali Matic, ki se zaveda, da je šele letošnja sezona pokazala vso njeno kvaliteto. »Meri je za zdaj res dokazala, da je najboljša v svoji generaciji. Ima največ zmag, najboljši osebni rekord, dobre rezultate iz tujine in je v svoji generaciji tudi največ zaslužila. Mislim, da si naziv, ki ga je osvojila, absolutno zasluži.« Z voznikom Jožetom Sagajem mlajšim je na 2600 metrov dolgi preizkušnji dosegla kilometrski čas 1:16,5 in s tem osvojila najpomembnejšo lovoriko slovenskega kasaštva.
Zgodba z Mermaid se je začela lani
A ta ljubezen do konjev ni od včeraj, temveč se je vse začelo že v otroštvu, pri njegovih devetih letih v domačem Zalogu. »Že od nekdaj sem občudoval te plemenite in elegantne živali. Takrat sem pristopil do gospoda Maksa Tuška in njegove družine ter jih vprašal, ali bi lahko kdaj prišel k njim, da bi pomagal pri delu. Čiščenju in kidanju hleva, zraven pa bi lahko konje tudi božal. In tako se je začelo,« se spominja Matic, ki takrat še ni razmišljal o tekmovanjih ali o tem, da bi nekoč postal lastnik tekmovalnega konja. Pomembno mu je bilo le, da je v njihovi bližini. Pozneje je začel obiskovati kasaške dirke, navdušil pa se je tudi nad western jahanjem. Oboje je ostalo del njegovega življenja vse do danes, ko se je s svojo Mermaid prvič podal na kasaški derbi. »Na ta dan je bil prisoten nemir, pravzaprav se je nervoza začela že teden dni prej, ob žrebu startnih številk. Ker je Mermaid odlična na startu, je zanjo dober začetni položaj še posebno pomemben. Lani nam sreča na eni pomembnejših dirk ni bila naklonjena, saj smo dobili številko sedem. Zato sem si želel, da bi bila tokrat med prvimi štirimi, in odleglo mi je, ko sem izžrebal ravno štirico. Živčen pa sem bil bolj kot lani pred nastopom v polnih Križankah in kasneje v Stožicah z Avseniki,« priznava.
Ko je prišel dan dirke, se je pritisk počasi kopičil. »Mermaid je imela nahrbtnik favoritinje, kar je po eni strani velika čast, po drugi pa dodatna teža. Najprej čakaš na dan dirke, preverjaš, ali je s kobilo vse v redu, finiširaš formo in razmišljaš o taktikah, ki jih bodo izbrali drugi. Ko se je dirka končno začela in je Meri dobila želeni položaj, se je začelo napeto spremljanje dirke. Vse do zadnjega ovinka pred ciljno ravnino, ko sem gledal smo še njo in ji v mislih želel, da zdrži finiš. In ga je, kot prva je prečkala ciljno črto. Takrat so prišla na dan čustva, ki so se nabirala že pred dirko,« priznava Matic Plevel. Ta zmaga je bila še posebej čustvena, saj je bil na hipodromu prisoten tudi Jože Sagaj starejši, ki se v zadnjem obdobju spopada z boleznijo. »Na srečo se je tisti dan počutil dovolj dobro, da je bil prisoten in je zmago doživel skupaj z nami, kar mi ogromno pomeni,« je še razkril Matic, ki je v kasaštvu kot lastnik prisoten šele kratek čas, pa je že osvojil lovoriko, na katero morajo nekateri čakati dolgo vrsto let. »Zato sem se počutil kot 'rookie' v NBA, ki je že v prvi sezoni prišel v ligo in takoj dobil glavno nagrado,« se pošali odličen glasbenik, ki je na koncu zmago tudi dostojno proslavil skupaj s svojo in družino Sagaj, številnimi prijatelji pa tudi nekaterimi člani Ansambla Saša Avsenika in Fehtarjev. Tudi po zmagi je prišla na vrsto glasba, saj so bili z njimi Drzni muzikanti, ki so zaigrali tudi nekaj najbolj znanih Avsenikovih in drugih narodnozabavnih viž. Zmagovalna ekipa je nazdravila s penino, nato se je na hipodromu praznovanje nadaljevalo na veselici.
