Izguba zaposlitve običajno prinaša stres in finančno negotovost. Za 57-letnega Daveyja Millsa pa je ta življenjska prelomnica predstavljala edinstveno priložnost za trimesečno evropsko turnejo. Z nakupom vozovnice Interrail v vrednosti 900 evrov je tudi pokazal, da počasno in trajnostno potovanje z vlakom ni več izključno domena študentov, temveč vse bolj priljubljena izbira starejših.
Mills se je odločil, da Evropo razišče brez uporabe letalskih prevozov, s čimer se je pridružil rastočemu številu popotnikov, ki zaradi okoljske ozaveščenosti zavračajo letenje. V času posebne promocijske akcije je kupil 92-dnevno vozovnico prvega razreda, ki mu je omogočala neomejeno potovanje po evropskem železniškem omrežju. Njegov podvig pa ni bil zgolj turistične narave. V resnici kaže, da je mogoče stvari izvesti tudi drugače, je poročal italijanski novičarski portal Leggo.
V devetdesetih letih, ko se je Mills kot mladenič prvič podal na podobno potovanje z nahrbtnikom in izjemno omejenim proračunom, je bila organizacija bistveno zahtevnejša. Pred dobo pametnih telefonov in vsesplošne internetne povezljivosti so bili popotniki povsem odvisni od tiskanih zemljevidov ter težkih turističnih vodnikov. Iskanje prenočišč je potekalo prek javnih telefonskih govorilnic na železniških postajah, kar je po Millsovih besedah pogosto zahtevalo ure čakanja in veliko potrpljenja.
Današnja izkušnja je povsem drugačna. Digitalizacija je poenostavila vsak korak poti, od navigacije do neposrednih rezervacij. Še pomembnejše pa je, da je sodobna tehnologija omogočila globalno povezovanje somišljenikov. Mills se je pri načrtovanju poti oprl na specializirane spletne skupnosti, natančneje na facebook skupino Interrailing for the older crowd (Interrail za starejšo generacijo). Ta spletna skupnost združuje že več kot 60.000 uporabnikov. Združuje »srebrne popotnike«. Gre za posameznike v zrelih letih, ki zahtevajo nekoliko več udobja, hkrati pa iščejo pristno odkrivanje sveta zunaj okvirov klasičnega množičnega turizma.
Kljub tehnološkemu preskoku, ki je odpravil tavanje po neznanih ulicah in brskanje za drobižem za telefonske avtomate, je Interrail v bistvu še vedno enak. Glavni čar tovrstnih pustolovščin ostajata svoboda gibanja in možnost, da potnik na peronu spontano spremeni smer potovanja.
Ta 57-letnik pa je spremembo v karieri in osebno krizo uspešno spremenil v življenjsko izkušnjo, v kateri je užival in ki ga je bržkone tudi obogatela.
