Ko je 22 kmetic leta 1976 z območja Kozjanskega, ob podpori Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah, enote Pristava, ustanovilo Aktiv kmečkih žena, verjetno nobena od njih ni slutila, da bodo prav one postavile temelje enemu najdejavnejših in najdlje delujočih stanovskih društev pri nas. Danes Društvo kmetic Ajda, kakor se je preimenoval aktiv, združuje okoli 250 članic iz občin Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, vseh petdeset let pa mu predseduje Francka Javeršek, kmetica, ki jo ob pogledu na prehojeno pot navdajata ponos in hvaležnost.
Dolgoletno delo društva je letos prepoznala tudi Občina Šmarje pri Jelšah, ki mu je podelila občinsko plaketo. To je že drugo tovrstno priznanje v zadnjih letih za Francko Javeršek, ki je plaketo za svoje dolgoletno delo pri povezovanju in izobraževanju kmečkih žena ter ohranjanju podeželske tradicije osebno prejela pred tremi leti. »To nikakor ni samo moja plaketa, ampak priznanje vsem članicam, s katerimi že desetletja gradimo uspešno zgodbo,« poudarja Francka Javeršek.
Priznanje domačih
Čeprav je leta 2011 postala kmetica leta in prejela še številna druga priznanja, ji največ pomeni ravno priznanje domače občine. »Vesela sem, da so v našem kraju oziroma občini prepoznali naše delo in trud,« pravi in doda, da društvo že od ustanovitve namenja posebno pozornost izobraževanju članic ter ohranjanju znanja in običajev, ki so jih podedovale od prednic. Kot so zapisali predlagatelji v utemeljitvi občinskega priznanja, društvo uspešno povezuje preteklost s sedanjostjo in skrbi, da dragocena znanja ne tonejo v pozabo.
Vsaka članica s svojim znanjem, izkušnjami in dobro voljo prispeva k prepoznavnosti društva in bogati življenje na podeželju. Članice vse leto sodelujejo v različnih kuharskih delavnicah, tečajih ročnih del, izobražujejo se o vrtnarjenju, zeliščarstvu, negi rastlin, izdelujejo velikonočne aranžmaje ter božično-novoletno okrasje, prav tako pripravijo pogostitve ob občinskih in društvenih dogodkih v vseh štirih občinah. Svoje znanje peke piškotov, kruhov in drugih dobrot so prikazale mlajšim generacijam v osnovnih šolah in vrtcih, odzovejo pa se tudi na dobrodelne pobude.
»Vedno sem si želela, da bi se kmečke žene povezale, se družile in se skupaj učile novih stvari. Začetki niso bili lahki, vendar smo z vztrajnostjo in voljo korak za korakom gradile naše društvo,« se začetkov društva spominja Francka Javeršek, mama treh sinov, ki je v rejništvo sprejela še 14 otrok. Ko je ovdovela leta 1990, se ni predala malodušju, temveč je še naprej vdano skrbela za kmetijo v Pristavi. Obenem pa je bila aktivna v takrat še Aktivu kmečkih žena, ki se je leta 1993 preoblikoval v Društvo kmetic Šmarje, po ustanovitvi novih občin pa je dobil današnje ime – Društvo kmetic Ajda. Ni pa Francka edina v omenjenem društvu z nazivom kmetica leta, saj so podobnega, le da za mlado kmetico, prejele še tri njihove članice Suzana Pečnik, Barbara Kolar in Damjana Žogan.
Trdna vez
»Kjer je volja, je vedno tudi pot,« pravi predsednica društva, ki domuje v Skazovi hiši v Šmarju pri Jelšah ter Bistrici ob Sotli. »Ime Ajda smo izbrali po nekoč značilnem žitu, ki je z vijoličnimi cvetovi krasilo polja Kozjanskega in Obsotelja. Danes je ajde na teh poljih precej manj, a ime ostaja simbol povezanosti s tradicijo in podeželjem,« pravi Francka Javeršek, ki si je pred kratkim v nahrbtnik naložila 80. križ, že pet desetletij pa ostaja srce društva. In s ponosom pove, da je kmetica. »Želim si, da bi mladi raje ostajali na kmetijah in bi vsaka ženska s ponosom rekla, da je kmetica. Brez kmetic ni kruha na mizi, ni domačih dobrot in ni znanja, ki se prenaša iz roda v rod,« pravi naša sogovornica, ki je zelo zadovoljna, da so s članicami društva v pol stoletja zgradile močne in trdne vezi, ki so temelj uspešnega delovanja vsakega društva.
Društvo kmetic Ajda skozi vse leto pripravlja razne delavnice in izobraževanja, kot so kuharski tečaji, tečaji ročnih del in podobno. Že vsa leta sodelujejo tudi na Jožefovem sejmu v Bistrici ob Sotli in Jedrčevem sejmu v Podčetrtku, pa tudi na festivalu Vina in Čokolade, kjer ne ponujajo le drobnega in kvašenega peciva in potice, pač pa tudi tekmujejo v peki torte. Prav tako ne manjkajo na prireditvi Kozjansko jabolko, kjer tekmujejo v pripravi jabolčnega zavitka. Na vseh naštetih prireditvah so se že dokazale, spekle najboljši zavitek in torto. Prav tako se vsako leto udeležijo vseslovenskega srečanja kmetov na Ponikvi.
Sama se je peči in kuhati naučila od svoje mame, ki se je z umetnostjo priprave jedi srečala v gospodinjski šoli pri uršulinkah v Ljubljani. Vse znanje, predvsem pa veselje do gospodinjskih del in preizkušene taščine recepte je pozneje prenesla tudi na hčerko. To so raznovrstna krušna peciva in potice, kot so ocvirkovka, pršjača, sirova zavihanka oziroma zavihječa ali zafrkjača, mlinčeva potica mlinčevka, ajdovi krapi s skutinim nadevom, razne juhe in enolončnice, kot so slivov močnik slivovjek iz suhih sliv, kuhanih na mleku ali vodi, s cimetom in podmetom iz bele moke in drugo.
»Vedno pravim, da smo me, kmetice, ogledalo podeželja. Žal mi je le, da ni več mladih, ki bi ostali na kmetijah,« sklene pogovor Francka Javeršek, ki ji energije in volje ne manjka.
