V resnici jim nič ne manjka. Puranje jajce je večje in ima debelejšo lupino od kokošjega, po okusu pa naj bi mu bilo precej podobno. Le nekoliko bogatejše. Kljub temu jih skoraj ni mogoče najti na prodajnih policah. Kaj je torej razlog?
Odgovor je predvsem ekonomski. Pure namreč nesejo jajca bistveno redkeje od mnogih svojih pernatih sorodnikov. Kokoš praviloma znese jajce skoraj vsak dan, enako zmorejo nekatere pasme rac, pure pa največ dvakrat na teden. Poleg tega pure nesejo sezonsko. Praviloma od marca do poletja. Na leto lahko znesejo približno 60 jajc. Toliko jih znesejo tudi noji, a so njihova jajca bistveno večja.
Pomemben dejavnik so tudi stroški reje. Puran je dražji za vzrejo kot kokoš. Tudi zato in zaradi redkosti je cena posameznega puranjega jajca mnogokrat višja od kokošjega, učinek s kulinaričnega vidika pa naj bi bil skoraj isti. Čeprav bi iz posameznega jajca dobili nekoliko več rumenjaka in beljaka.
Vse to je razlog, zakaj se rejci puranov ne osredotočajo na jajca, temveč zlasti na njihovo meso. Če pa se že izleže jajce, ga je seveda mogoče uporabiti tudi v kuhinji.
