Češka kulinarična posebnost: pika na i bogate gobove juhe je tekoči jajčni rumenjak
Kulajda je ena najbolj prepoznavnih juh češke kuhinje, vanjo pa po pravilu skočijo gobe, krompir, koper, smetana in kis.
17. 10. 2026, 09.00
Iztok Klemenčič
Čehi sodijo med evropske narode, pri katerih je gobarjenje tako kot pri nas skorajda nacionalni šport, zato ni nič nenavadnega, da imajo gobe pomembno mesto tudi v njihovi tradicionalni kuhinji. Ena najbolj znamenitih jedi iz teh gozdnih darov je kulajda, gosta, kremna in nekoliko kiselkasta juha, v kateri se združijo okusi gob, krompirja, kopra, smetane in kisa, na vrh pa se običajno položi še poširano ali kuhano jajce.
Kulajda
Sestavine
Za 4 osebe:
300 g svežih jurčkov ali mešanice gozdnih gob
500 g krompirja
1 l zelenjavne ali goveje jušne osnove
200 ml sladke smetane
2 žlici gladke moke
30 g masla
2 žlici kisa
1 lovorov list
1 žlička kumine
večji šopek svežega kopra
4 jajca
sol in mlet poper
ščepec sladkorja
Priprava
1 Gobe očistimo in narežemo na večje kose, krompir olupimo ter narežemo na kocke. V loncu raztopimo maslo, dodamo gobe in jih nekaj minut pražimo, da spustijo vodo in nekoliko porjavijo.
2 Dodamo krompir, kumino in lovorov list, prilijemo jušno osnovo ter na zmernem ognju kuhamo približno dvajset minut oziroma toliko časa, da se krompir zmehča.
3 Moko gladko razmešamo s smetano, mešanico počasi vlijemo v juho in med mešanjem kuhamo še približno deset minut. Dodamo kis, ščepec sladkorja, sol, poper in obilico drobno sesekljanega svežega kopra. Kulajda mora biti prijetno kremna in nekoliko kiselkasta, zato količino kisa prilagodimo lastnemu okusu.
4 Jajca poširamo tako, da jih previdno ubijemo v rahlo vrelo okisano vodo in kuhamo približno tri minute, da beljak zakrkne, rumenjak pa ostane tekoč.
Kulajdo nalijemo v globoke krožnike, na sredino vsakega položimo po eno poširano jajce in vse skupaj potresemo še z malce svežega kopra.
Nekoč je bila predvsem na mizah kmetov in gozdarjev, ki so potrebovali nasiten obrok, dandanes pa jo je mogoče dobiti tako v tradicionalnih čeških gostilnah kot tudi v precej bolj imenitnih restavracijah. Za domovino kulajde veljata predvsem Šumava, gozdnata pokrajina ob današnji češko-nemško-avstrijski meji, in Bohemija, največja in najbolj zahodna zgodovinska regija v današnji Češki republiki. Natančen izvor njenega nekoliko nenavadnega imena ni povsem pojasnjen.
/ Foto: iStock
Svinjska pečenka s krompirčkom in češnjevim paradižnikom
Sestavine
800–900 g svinjske pečenke brez kosti
800 g majhnih krompirjev
300 g češnjevega paradižnika
4 stroki česna
3 žlice oljčnega olja
150 ml suhega belega vina
100 ml jušne osnove
2 vejici rožmarina
4–5 vejic timijana
1 žlička sladke paprike
1 žlička dijonske gorčice
sol in sveže mlet črni poper
Priprava
Pečico segrejemo na 190 °C. Meso osušimo, dobro posolimo in popopramo ter premažemo z gorčico, žlico oljčnega olja in sladko papriko. Manjši krompir operemo, nekoliko večje gomolje prerežemo na polovico, stroke česna pa samo rahlo stisnemo z nožem. V večji pekač razporedimo krompir in česen, pokapamo s preostalim oljčnim oljem, posolimo in premešamo. Na sredino položimo meso ter dodamo rožmarin in timijan. Prilijemo vino in jušno osnovo, vendar tekočine ne polivamo neposredno po mesu. Pekač postavimo v pečico in pečemo približno 60 minut. Po približno 45 minutah dodamo cele češnjeve paradižnike, ki jih rahlo posolimo in pokapamo s sokom iz pekača. Nato vse skupaj pečemo še približno 15–20 minut. Pečenko vzamemo iz pekača, preden jo postrežemo, jo pustimo počivati deset minut, narežemo na rezine in postrežemo s pečenim krompirčkom, češnjevim paradižnikom in sokom, ki je nastal v pekaču.
Ena od legend pravi, da naj bi kulajda ime dobila po češki kuharici nemškega rodu Adelajdi Kuh z območja Šumave, ki naj bi slovela po juhi iz krompirja, gob, smetane, kopra in jajc. Po drugi, ki jo navaja celo gradivo češkega zunanjega ministrstva, pa naj bi ime nastalo, ker po lokalni šumavski navadi imena in priimke izgovarjajo v drugačnem vrstnem redu oziroma jih obračajo – v njenem primeru Kuh Adelajda oziroma skrajšano v kulajda. Toda obstaja še precej prepričljivejša razlaga, ki pravi, da naj bi ime te juhe izviralo iz južnočeške narečne besede zakulat oziroma zakudlit, kar pomeni mešanje oziroma zgoščevanje jedi z moko. Da je juha na svoji poti po Češki dobila precej lokalnih obrazov, naj bi pričala še podobna imena za to jed, kot je kudlavka ali kulimajda. Recepti se torej razlikujejo od vasi do vasi in verjetno tudi od babice do babice, tako da enotne forme za kulajdo ni. Ponekod jo bogato zgostijo z moko, drugje prisegajo na več smetane ali več kisa, nekateri vanjo zakuhajo suhe gobe, drugi sveže jurčke, lisičke ali mešanico gozdnih gob, nedotakljivo četverico pa tvorijo krompir, gobe, koper, kis in kisla smetana.
/ Foto: iStock
Preprosta jabolčna pita
Sestavine
Za testo:
180 g gladke moke
90 g hladnega masla
50 g sladkorja
1 rumenjak
1–2 žlici hladne vode
ščepec soli
Za nadev:
3–4 srednje velika jabolka
40 g sladkorja
1 žlička cimeta
1 žlica limoninega soka
1 žlica drobtin
1 zavitek vaniljevega sladkorja
sladkor v prahu za posip
vaniljev sladoled za dodatek
Priprava
Moko zmešamo s sladkorjem in soljo, vgnetemo maslo, dodamo rumenjak in toliko hladne vode, da se testo poveže, nakar ga oblikujemo v kepo in za pol ure postavimo v hladilnik. Olupljena jabolka narežemo na kockice, zmešamo s sladkorjem, cimetom, limoninim sokom in vaniljevim sladkorjem. Pečico segrejemo na 180 °C. Dve tretjini testa razvaljamo in z njim obložimo dno ter rob namaščenega modela. Dno potresemo z drobtinami in nanje razporedimo jabolka, preostanek razvaljamo, položimo čez jabolka in stisnemo robove. Pito pečemo 40 minut.
Kar pa kulajdo naredi še posebej zanimivo in jo na neki način loči od vseh mogočih gobovih juh, je jajce. V starejših domačih različicah je lahko trdo kuhano, danes pa kulajdo največkrat oplemenitijo s poširanim jajcem. In ko se ga prereže, se tekoči rumenjak razlije po vroči juhi ter pomeša s smetano, gobami in koprom – takrat kulajda pokaže svojo nekoliko bolj razkošno plat. Seveda pa kuhanje gob v loncu ni zgolj češka posebnost. Različne gobove juhe kuhajo praktično po vsem slovanskem svetu, od Poljske, Slovaške in Ukrajine do Hrvaške, Srbije in Slovenije. Tudi pri nas je gobova juha ena izmed klasik jesenske kuhinje, še posebej v krajih, kjer se iz gozda namesto s prazno košaro vračajo z jurčki, lisičkami in drugimi užitnimi prebivalci gozdnih tal.
