Spolno nadlegovanje na delovnem mestu postaja vse resnejša težava v Avstriji, pa tudi drugod. Po najnovejših podatkih avstrijskega urada za enako obravnavo je število primerov diskriminacije v obdobju 2024/25 poskočilo za 33 odstotkov. Podatki kažejo, da je kar 73 odstotkov vseh prijav neposredno povezanih z delovnim okoljem, pri čemer polovico teh primerov predstavlja spolno nadlegovanje.
V Sloveniji je po podatkih evropskega inštituta za enakost spolov 32 odstotkov žensk, v starosti od 18 do 74 let, že doživelo spolno nadlegovanje. Povprečje v Evropski uniji pa znaša 31 odstotkov.
Avstrijska zveza sindikatov je ob tamkajšnjih alarmantnih številkah opozorila, da se nezaželeno vedenje na delovnem mestu pogosto začne daleč pred kakršnim koli fizičnim stikom. Poročila kažejo na porast prijav zaradi opolzkih opazk, neprimernih šal, dvomljivih elektronskih sporočil in tako imenovanega »cyberflashinga«, nezaželenega pošiljanja intimnih fotografij.
Verena Weilharter, strokovnjakinja za delovno pravo pri zvezi sindikatov, je izpostavila, da pri pravni obravnavi domnevni namen storilca ni ključen. »Ključnega pomena je dejanski vpliv na žrtev in dejstvo, ali je vedenje objektivno poseglo v dostojanstvo posameznika,« je pojasnila za avstrijski časnik Heute. Zaposlenim po njenih besedah ni treba tolerirati nobenih ponižujočih komentarjev ali nezaželenih stikov.
Avstrijska (in slovenska) zakonodaja ob tem jasno nalaga odgovornost delodajalcem. Podjetja imajo zakonsko dolžnost zaščititi svoje zaposlene in ne smejo obravnavati prijavljenih incidentov zgolj kot zasebne spore.
Če vodstvo ignorira pritožbe ali ne ukrepa ustrezno, se lahko samo sooči z odškodninskimi tožbami. Zaščita zaposlenih pa velja tudi v primerih, ko nadlegovanje ne prihaja s strani sodelavcev, temveč ga izvajajo stranke, poslovni partnerji ali zunanji obiskovalci.
Kljub zakonski zaščiti pred povračilnimi ukrepi, kot je neupravičena odpoved delovnega razmerja, številne žrtve zaradi strahu pred posledicami še vedno molčijo. Avstrijski sindikati žrtvam svetujejo, naj temeljito dokumentirajo vsak incident, shranijo elektronska sporočila ter zaslonske posnetke in si zabeležijo morebitne priče, preden poiščejo uradno pravno ali sindikalno pomoč.
Največ prijav je sicer na Švedskem (55 odstotkov žensk), Finskem (54) in na Slovaškem (53).
