Mafijski gostje so ga spravili v paniko, pozabil je na moko – in ustvaril legendarno torto
Torta caprese je ena najbolj imenitnih slaščic italijanskega juga in otoka Capri, ki je, če gre verjeti eni najbolj priljubljenih legend, nastala povsem po naključju, in to zaradi strahu pred ljudmi, s katerimi se v tistih časih ni bilo najbolj pametno šaliti.
03. 10. 2026, 09.00
Iztok Klemenčič
Otok Capri ne slovi zgolj po znameniti solati caprese iz paradižnika, mocarele in bazilike, ampak s tega očarljivega otoka izvira tudi torta caprese, preprosta sladica iz mandljev, temne čokolade, jajc, masla in sladkorja, njena glavna posebnost pa je, da v njej ni niti trohice moke in je zato tudi naravno brezglutenska, čeprav je nastala mnogo prej, preden so takšne oznake postale del sodobnega gastronomskega besednjaka.
Torta caprese
Sestavine
200 g temne čokolade
200 g olupljenih mandljev oziroma mandljeve moke
200 g masla
180 g sladkorja
5 jajc
ščepec soli
sladkor v prahu za posip
Priprava
1 Mandlje na drobno zmeljemo, če uporabljamo cele, temno čokolado pa nalomimo na manjše koščke in jo skupaj z maslom počasi raztopimo nad vodno kopeljo. Ko dobimo gladko in svetlečo čokoladno zmes, jo odstavimo ter nekoliko ohladimo.
2 Jajca ločimo na rumenjake in beljake. Rumenjake skupaj s sladkorjem stepamo toliko časa, da dobimo svetlo in penasto zmes, nato pa vanjo počasi vmešamo stopljeno čokolado z maslom ter na koncu še mlete mandlje.
3 Beljakom dodamo ščepec soli in jih stepemo v čvrst sneg, ki ga nato z lopatico počasi in previdno vmešamo v čokoladno zmes, tako da ohranimo čim več zraka.
4 Tortni model namastimo z maslom in obložimo s papirjem za peko. Vanj vlijemo pripravljeno maso in torto pečemo v pečici, ogreti na 170 stopinj Celzija, 35–40 minut. Pri peki moramo paziti, da je ne prepečemo, saj mora biti prava caprese na površini rahlo hrustljava in razpokana, njena sredica pa mora ostati mehka, sočna in skoraj kremasta.
5 Pečeno torto pustimo, da se popolnoma ohladi, nato jo vzamemo iz modela in jo obilno potresemo s sladkorjem v prahu. Torta caprese je še posebej okusna naslednji dan, ko se čokolada in mandlji med seboj še bolj povežejo, zraven pa se odlično poda skodelica močnega espresa ali kozarček sladkega desertnega vina.
O tem, kdo jo je izumil, obstaja več prigod, najbolj razburljiva nas popelje na Capri v dvajseta leta prejšnjega stoletja. Po legendi naj bi tamkajšnji slaščičar oziroma gostinec Carmine Di Fiore nekega dne dobil prav posebne goste. Šlo naj bi za delegacijo iz New Yorka v podobi treh gangsterjev, ki naj bi na Capri prišli po opravkih, povezanih z razvpitim ameriškim mafijskim šefom Alom Caponom. V nekaterih različicah te napete kriminalke je celo moč prebrati, da je bil v vse skupaj vpet celo sam Al Capone, v drugih pa, da so bili tamkaj zgolj njegovi možje, ki naj bi med drugim tam za svojega šefa kupovali takrat izredno modne bele prevleke za čevlje, v angleškem jeziku imenovane spats oziroma ghette po italijansko.
/ Foto: iStock
Piščančja juha s korenjem in rezanci
Sestavine
500 g piščančjih prsi
2 korenčka
1 čebula
1,5 l vode
100 g jušnih rezancev
1 žlica sesekljanega peteršilja
sol in poper
Priprava
Piščančje prsi položimo v lonec, zalijemo z vodo ter dodamo olupljeno čebulo in na kolobarje narezano korenje. Solimo in na zmernem ognju kuhamo približno 40 minut. Kuhano meso vzamemo iz juhe in ga natrgamo na manjše koščke. V juho stresemo rezance in jih skuhamo po navodilih proizvajalca, nato dodamo še piščančje meso. Po okusu solimo in popramo ter pred serviranjem potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Kakor koli že, Di Fiore naj bi se svojih gostov tako ustrašil oziroma se zaradi njih tako živčno vrtel in potil po kuhinji, da je med pripravo čokoladno-mandljeve torte, ki jim jo je kanil postreči, pozabil na moko. Ko je svojo napako opazil, je bilo že prepozno, vendar so bili posebni gostje nad torto s tanko hrustljavo skorjico in mehko, vlažno ter izrazito čokoladno sredico tako navdušeni, da so si, preden so krenili na pot proti celini, prepisali še recept. Seveda je zgodba mitološko obarvana, saj zgodovinskih dokazov, da so Caponovi možje res sedeli za Di Fiorejevo mizo, ni. Za rojstvo torte caprese sicer obstaja še nekaj drugih teorij. Ena pripoveduje o avstrijski princesi, ki si je zaželela znamenite dunajske saher torte, lokalni kuharji pa recepta niso poznali in so zato improvizirali z mandlji, po drugi inačici pa naj bi šlo za nekaj turistk iz Avstrije, ki so se prav tako želele posladkati s saherico, tako da prav zaradi te množice zgodb torta caprese velja za eno tistih jedi, pri katerih je legenda skoraj še bolj pomembna kot pa recept.
/ Foto: iStock
Rižota z jurčki
Sestavine
320 g riža carnaroli ali arborio
400–500 g svežih jurčkov
1 manjša čebula
2 stroka česna
1 l zelenjavne jušne osnove
1,5 dl suhega belega vina
50 g masla
50 g parmezana
2 žlici oljčnega olja
šopek svežega peteršilja
sol in poper
Priprava
Jurčke očistimo, narežemo in na oljčnem olju ter polovici masla na hitro popečemo. Dodamo česen, solimo in popramo ter nekaj najlepših koškov prihranimo za konec. V večji ponvi olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo riž in ga pražimo minuto ali dve. Zalijemo z vinom, nato pa med mešanjem postopoma prilivamo vročo jušno osnovo. Po približno desetih minutah dodamo jurčke in kuhamo še toliko časa, da je riž »al dente«. Ponev odstavimo z ognja ter vmešamo preostalo maslo in nariban parmezan. Rižoto razdelimo na krožnike, obložimo s prihranjenimi jurčki in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Ne glede na to, kdo jo je prvi spekel, je postala zaščitni znak otoka in širše neapeljske slaščičarske tradicije. Od konca 50. do začetka 60. let oziroma v času znamenitega dolce vita je bila priljubljena tudi kot sladica za na plažo, saj je kompaktna in brez kreme, zato jo je mogoče precej preprosto tovoriti v kakšni priročni torbi skupaj z brisačo in rezervnimi kopalkami. Na matičnem otoku nasploh velja za dobroto, ki jo je treba obvezno pokusiti, obenem pa je tudi primerna za kakšno instagramsko ovekovečenje, saj jo največkrat obilno potresejo s sladkorjem v prahu, včasih s pomočjo šablone v obliki napisa Capri ali znamenitega otoškega motiva Faraglioni, v podobi treh skal, ki štrlijo iz morja ob otoku.
