Mašun je še kar odročen kraj. Na cesti med Pivko in Ilirsko Bistrico se morate odpraviti v notranjost proti Knežaku, potem cesta čez veliko polje vodi do Koritnic in nato visoko v gozdove po ovinkasti, a razmeroma lepo vzdrževani cesti. Pot bi morda lahko delala težave ob kakšni zasneženi zimi, v začetku maja pa je bila bolj slikovita kot nevarna. Tisti, ki jih ne vleče takoj nazaj domov, lahko v gostišču Mašun tudi prenočijo, če jih seveda ne moti kopica nagačenih zveri in trofej v jedilnicah. Za ljubitelje raritet je pred gostiščem stalna razstava motornih žag, ki bi koga lahko spomnila na film Idila, športnike pa nagovarja mini golf, izrezljan iz lesa, ki so ga uredili v senci dreves.
Ste že videli medveda, smo povprašali natakarico, ki je enostavno pokimala. Kakšno vprašanje, v teh temnih gozdovih in na travnatih jasah ljudstvo sobiva ne samo z divjadjo, ampak tudi z zvermi. Italijanski gostje, ki prevladujejo v gostišču, so postavljali veliko bolj tehtna vprašanja kot mi, zanimalo jih je predvsem, ali je mogoče dobiti medvedove šape in pečenko. A z odgovori niso bili zadovoljni. Spomladi medveda nimajo, se jih ne sme loviti, ker imajo mladiče. Logično.
Na srečo je od prejšnjih sezon v shrambi ostal medvedov pršut, prava specialiteta brez kakšnih zoprnih priokusov, ki jih nekateri čutijo pri pečenki ali šapah, in naša ekipa si ni dala dvakrat reči: naročili smo rezino ali dve in v spremljavi za 14 evrov v narezku dobili še temno jelenovo in klasično svinjsko salamo, klasičen pršut in začinjeno panceto. Na meji med Notranjsko in Primorsko so zraven še tolminski sir, olive, artičoke in vložen zeleni paradižnik. Simpatične kisle specialitete, ni dvoma, a gotovo je med ponudbo prvo mesto odnesel medvedov pršut.
Sledijo juhe, kuhajo tako govejo kot gobovo. Goveja je bila močno koncentrirana s poudarjeno domačimi rezanci različnih oblik in krepkim okusom, ki ga pri gostilniških juhah redko srečamo, a vedno pozdravljamo. Tudi gobovi ni bilo kaj očitati, bila je gosta in polna velikih kosov različnih gob, a manj v takšnih gozdovih niti nismo pričakovali. Juhi staneta pet oziroma šest evrov, cenejše je vino, belo ali rdeče za 1,2 evra na kozarec. Briški peli pinot je bil znosen, celo piten, o refošku iz Istre imamo drugačno mnenje. Tudi to, da v hladilnikih ob tako poudarjeno divjačinskem jedilniku ne najdejo kakšnega bolj zanimivega vina, ni prav. Vinska ponudba je preveč enostavna.
Da je Mašun res divjačinska gostilna, postane jasno ob glavnih jedeh. Začne se z divjačinskim golažem, ki ga ob njokih postrežejo za 16 evrov, in nadaljuje s srno, jelenom in divjim prašičem, ki spomladi nadomeščajo razmeroma drage medvedove specialitete. Tudi pri preostali divjačinski ponudbi lahko kdaj pride do kakšne spremembe, tokrat je kračo (25 evrov) namesto na jedilniku obljubljene srne prispeval divji prašič.
Nismo protestirali, saj je bila ena najboljših krač, kar smo jih jedli v zadnjem času. Velika kot telečja, lepo zmehčana in brez pretiranih začimbnih posegov. Pridružili so ji priloge, ki so bile tistega lepega dne standard pri večini glavnih jedi: duhovit kuhan krompir, izrezljan v jurčka, špinača, korenje in še pražen krompir. Okusno in lepo. Na drugi strani je na mizo v vroči ponvi prispel redko mehak jelenov hrbet (26 evrov), radodarno so v porcijo odrezali kar dva kosa in ju obdali z omenjenimi prilogami.
Kdor noče divjačine, lahko izbere tudi kakšen klasičen zrezek, rezance s tartufi ali njoke z gobami, mi pa smo po glavnih jedeh že pogledovali proti sladicam. Predlagali so štruklje v treh različicah, borovničeve, čokoladne ali orehove. Lahko jih sestavijo v tris vseh okusov, mi pa smo se zapičili v borovničeve (7,5 evra) in se odločili prav. Bili so sijajni, in čeprav so v porciji kar trije, bogato preliti z drobtinami na maslu, smo jih pomlatili.
Tudi pri palačinkah so ustvarjalni in ponujajo več možnosti. Mi smo izbrali »palačinke lovskega čuvaja«, ki jih napolnijo z gosto orehovo kremo in zabelijo z medom. Ocena? Boljših že dolgo nismo jedli, med pa nam je bil tako všeč, da smo velik kozarec vzeli za domov. Žganic za konec obroka pa niso ponudili.
Več ocen gostiln preberite na mihafirst.si.
