Zaradi prodaje drv za ogrevanje prek priljubljenih spletnih platform brez ustrezne registracije dejavnosti je prodajalec dobil visoko globo. Primer iz sosednje Hrvaške je še eden v nizu, ki kaže, da dacarji povsod po Evropi vse strožje nadzorujejo tudi splet. Takšna prodaja sodi pod sivo ekonomijo, ki se je v zadnjih letih močno preselila na družbena omrežja.
Občinsko sodišče na Reki je nedavno razsodilo, da je moški iz okolice Čavel kriv nezakonitega opravljanja trgovine na drobno, poročajo mediji na Hrvaškem. Odkrili so ga na platformi facebook marketplace, kjer je javno ponujal prodajo in prevoz piljenih ter cepljenih drv.
Glede na sodne spise je zadeva dobila epilog, ko je oglas pri rednem pregledu spletnega trga opazil inšpektor hrvaškega državnega inšpektorata. V oglasu je bila navedena cena 550 nekdanjih hrvaških kun (približno 73 evrov) za prostorninski meter.
Prodaja znancu
Med inšpekcijskim postopkom je obdolženi priznal, da je oglas po opravljeni prodaji preprosto pozabil izbrisati. Ugotovljeno je bilo, da je pet metrov drv prodal svojemu znancu. Sama transakcija je imela tudi elemente blagovne menjave. Prodajalec je v zameno prejel 1000 kun (približno 133 evrov) gotovine ter komplet aluminijastih avtomobilskih platišč. Ker za tovrstno dejavnost ni imel registriranega podjetja ali dopolnilne dejavnosti, je s tem kršil hrvaški zakon o trgovini.
Sodišče je na podlagi zbranih dokazov in pričevanja inšpektorja izreklo denarno kazen v višini 660 evrov. Zakonodaja kršitelju omogoča, da v primeru plačila v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe poravna dve tretjini zneska, kar znese 440 evrov. Sodišče je prav tako odredilo odvzem nezakonito pridobljene premoženjske koristi v višini 72 evrov ter plačilo sodnih stroškov v znesku 30 evrov. Olajševalnih ali oteževalnih okoliščin pri odmeri kazni sodišče ni ugotovilo, obtoženec pa se na prvostopenjsko sodbo še lahko pritoži.
Kako bi primer obravnavali v Sloveniji?
Če bi se tak primer odvil v Sloveniji, bi bile posledice za prodajalca verjetno še strožje. Pri nas nadzor nad tovrstnimi spletnimi oglasi (na platformah, kot so facebook, bolha in instagram) sistematično izvaja tržni inšpektorat, pogosto v tesnem sodelovanju s finančno upravo. Slovenska zakonodaja, specifično zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, obravnava prodajo blaga brez registrirane dejavnosti kot delo na črno.
Globa za posameznika, ki v Sloveniji neupravičeno opravlja dejavnost, se giblje med 1000 in 7000 evri, kar je bistveno več kot v hrvaškem primeru. Furs bi ob tem od kršitelja bržkone zahteval še pojasnilo o izvoru vseh tovrstnih prihodkov ter zanje odmeril pripadajoče davčne obveznosti. Pri tem slovenski davčni sistem ne dela razlik med gotovinskim plačilom in blagovno menjavo. To pomeni, da bi prejeta avtomobilska platišča ocenili po tržni vrednosti in bi bila ravno tako predmet obdavčitve in zaplembe premoženjske koristi.
