Med nedavno tekmo svetovnega prvenstva med Avstralijo in Združenimi državami Amerike so gledalci pred zasloni in na tribunah lahko opazili nenavadno podrobnost. Več avstralskih reprezentantov je na zelenico stopilo s preluknjanimi nogavicami na predelu meč. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za obrabljeno ali pomanjkljivo opremo, je to v resnici premišljen trend, ki v profesionalnem nogometu postaja vse bolj razširjen.
Igralci trdijo, da sodobne nogavice, ki so večinoma izdelane iz poliestra – materiala, ki sicer odlično ohranja obliko in ne vpija vode –, preveč stiskajo mečne mišice. Zarezovanje lukenj naj bi po njihovem prepričanju sprostilo napetost, izboljšalo pretok krvi in povečalo splošno udobje. Ta praksa se je v nogometu začela pojavljati pred približno osmimi leti, na globalni oder pa sta jo prinesla zvezdnika, kot sta Bukayo Saka iz Arsenala in Leroy Sané iz münchenskega Bayerna.
Psihološki ritual
Nekdanji napadalec angleške Premier lige Frank Nouble je logiko za tem početjem pojasnil že pred leti za The Athletic: »Pri tej ravni športa je vsak, še tako majhen detajl usmerjen v ustvarjanje maksimalnega udobja za igralca.« Za mnoge nogometaše se je rezanje opreme spremenilo celo v nekakšen psihološki ritual pred tekmo.
Iskanje tovrstnih majhnih prednosti in prilagajanje opreme sicer ni omejeno zgolj na nogomet. V kriketu, na primer, tako imenovani hitri metalci pogosto namerno izrežejo luknje v svoje čevlje. S tem preprečijo hude poškodbe in modrice na nožnih palcih, ki nastanejo, ko se ob silovitem zaustavljanju celotna telesna teža z vso silo prenese na sprednji del stopala. Toda medtem ko ima to v kriketu jasno funkcijo, nogometna različica ostaja znanstveno povsem neprepričljiva.
Medicinska stroka do uničevanja nogavic ne skriva skepse. Dr. Rajpal Brar, priznani ameriški fizioterapevt, je za omenjeni časnik pojasnil, da v medicini ni dokaza, ki bi potrjeval, da luknje v nogavicah dejansko preprečujejo poškodbe ali krče. »Če bi z medicinskega vidika res želeli zmanjšati pritisk na meča, bi bila edina prava rešitev uporaba namenskih kompresijskih nogavic med fazami regeneracije,« je pojasnil Brar. Dodaja še, da je med samo tekmo, ko so igralci v nenehnem gibanju, slaba prekrvavitev nog zadnja stvar, ki bi se je morali bati.
Napredni materiali
Tudi proizvajalci športne opreme se nad trendom ne navdušujejo. Allan Vad Nielsen, nekdanji izvršni direktor pri podjetju Hummel, pojasnjuje, da so bile nogavice v preteklosti resda načrtno tesnejše, predvsem zato, da so sponzorski logotipi ostali jasno vidni in na svojem mestu. Vendar poudarja, da današnja napredna tehnologija materialov vključuje zračne mrežice in ergonomske kompresijske cone, kar bi moralo popolnoma odpraviti vsakršno potrebo po poseganju v tkanino s škarjami.
Ostro kritiko je izrazil tudi nekdanji angleški reprezentant Gary Neville, ki zavrača trditve o neudobju. »Ti igralci imajo na voljo 400 parov čevljev in vso mogočo opremo narejeno izključno po meri. Preprosto ne sprejmem izgovora, da jim sponzorji, kot je Nike, ne morejo izdelati nekoliko širših nogavic, če to res potrebujejo.«
Medtem ko zvezdniki z milijonskimi pogodbami brez posledic uničujejo svojo opremo, pa trend povzroča resne finančne preglavice v nižjih ligah. Pri angleškem polprofesionalnem klubu Northwood FC so bili prisiljeni ukrepati. Tajnik kluba Alan Evans je potrdil, da morajo igralci, ki uničujejo klubske nogavice, da bi posnemali svoje idole, zdaj stroške nove opreme kriti iz lastnega žepa.
