Tričlanska družina iz Ljubljane je kar nekaj let hodila na počitnice na hrvaški otok Pag, po lanski izkušnji pa so se odločili, da bodo svoje potovalne načrte korenito spremenili. »Na dan, ko smo prišli v apartma, se je začel vročinski val, ki je trajal ves čas. Bilo je vroče kot v peklu in ko smo prižgali klimo, nas je lastnica ves čas opozarjala, naj jo ugasnemo, češ da porabljamo preveč energije in seveda denarja. Kljub temu, da smo za klimo dodatno plačali, smo jo morali ves čas ugašati, v apartmaju pa je bilo tako vroče, da nismo mogli zdržati. Seveda smo šli na plažo, ki pa je bila v popoldanskem času brez sence, tako da se ni dalo zdržati, saj je bila tudi voda v morju izredno topla. Kot bi bili v toplicah, ne pa v morju,« so se pridušali in bili razočarani, ker v veliki vročini, ko se je temperatura dvignila nad 35 stopinj Celzija, ni bilo nobene želje več po tem, da bi raziskovali otok ali se povzpeli na kakšen hribček.
»Ker enostavno ni bilo za zdržati, smo 'spakirali' kovčke in se tri dni pred koncem dopusta odpravili nazaj domov. Počitnice, od katerih nismo imeli praktično nič, saj smo se v hudi vročini držali le v vročem apartmaju, so bile za nas končane in odločili smo se, da jih ne ponovimo več,« so bili odločni in se letos odločili, da gredo drugam – na sever. Našli so cenovno ugoden apartma v švicarskih Alpah, kamor se bodo odpravili konec julija. Prepričani so, da se bodo imeli lepše in predvsem, da bo hladneje kot na obali, saj takšne vročine enostavno ne zdržijo več.
Sonce in morje nista dovolj
Niso edini, saj številni tuji mediji in turistične organizacije, kot je Evropska potovalna komisija (ETC), ugotavljajo, da ekstremne temperature, suše in požari v naravi, ki so posledica podnebnih sprememb, odvračajo turiste od klasičnih »sonce in morje« destinacij. V iskanju prijetnejših temperatur se turisti vse pogosteje odločajo za oddih v gorah, kjer so temperature za vsakih 1000 metrov nadmorske višine nižje za približno 6,5 stopinj Celzija. Poleg hladnejšega zraka gore ponujajo tudi številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, kot so pohodništvo, kolesarjenje in raziskovanje narave, kar predstavlja privlačno alternativo ležanju na prenatrpanih in vročih plažah.
Po podatkih European Travel Comission se vse več Evropejcev, zlasti starejših od 55 let, izogiba destinacijam z ekstremnimi temperaturami in raje izbira kraje z bolj zmernimi in stabilnimi vremenskimi razmerami. V poletnih mesecih postaja priljubljen tako imenovani coolcation - to so potovanja v destinacije s hladnejšimi podnebji.
Trend vse večjega povpraševanja slovenskih in tujih turistov po hladnejših počitnicah zaznavajo v zadnjih nekaj sezonah tudi na Jezerskem. Marko Meško iz Turistično informacijskega centra Jezersko je dejal, da opažajo, da se glavna poletna sezona začne prej in konča kasneje kot v preteklosti. »Tako je mesec maj že živahen, pomembno vlogo pa je začel igrati tudi september. Ob tem velja dodati, da je tudi mesec oktober še povsem primeren tudi za obisk visokogorja. Obstaja pa tudi segment predvsem domačih gostov, katerim je izključni motiv prihoda »ohladitev«, a ti običajno pridejo za krajši čas, za dan ali dva.«
Ljubitelji gorskega okolja
Glavni motiv prihoda turistov na Jezersko je še vedno gorska narava in z njo povezane aktivnosti: pohodništvo, gorništvo, kolesarjenje. Gre torej za ljubitelje gorskega okolja, ki pa so s prihodom »nagrajeni« še s prijetnejšo klimo. Tudi alpske doline kot je Jezersko so lahko vroče, a se ozračje vsako noč ohladi, kar je za marsikoga pravo olajšanje. »Posebno za tiste turiste, ki prvi del dopusta preživijo ob morju, drugi del pa pri nas. Vsekakor se potovalne navede spreminjajo in so v vročih mesecih alpske doline razumljivo, zelo zaželene,« pravi Meško, ki ocenjuje, da gre trend poletnega počitnikovanja v to smer. »Vedno več družin in posameznikov se bo odločalo za preživljanje poletnega dopusta bolj severno oziroma v višjih legah, kot so alpski kraji. Alternativa vodnim aktivnostim v (pre)vročemu morju pa so oziroma bodo postala jezera in reke ter kopališča.«
Jezersko ima sicer omejene turistične kapacitete, govorimo o skupno 670 ležiščih, vključno s kampi in planinskimi kočami. »Poleti smo seveda polni. Naš cilj pa je vsekakor razbremeniti okolje ter omogočati kvalitetno preživljanje dopusta skozi vse leto. Svojo ponudbo prilagajamo tudi v zimskih mesecih. Konkretno to pomeni, da bo zimski Park Jezersko kmalu ponujal alternativo v primeru zim brez snega. Malo družinsko smučišče bo v tem primeru postalo kolesarski park oziroma poligon, za njegovo obratovanje pa bo uporabljena ista infrastruktura kot za smučišče,« je še pristavil Marko Meško.
Tudi v turistični agenciji Oskar opažajo okrepljen trend potovanj v severne dežele, kot so Skandinavija, Baltski trojček, Irska, Škotska in Velika Britanija - kjer poleti najdejo dih narave, kulturno bogastvo in predvsem prijetno klimo, pravi Tjaša Lah in dodaja, da sicer poletni meseci ostajajo priljubljeni pri družinah in tistih, ki so zaradi službe vezani na dopust v špici sezone. Potovalni trendi pa so vedno bolj raznoliki. »V letošnjem letu Slovenci ne iščemo več le oddiha, temveč stik, zgodbo in doživetje. Poleti prevladuje zanimanje za bližje, a še vedno doživljajsko bogate dežele, kot so Velika Britanija, Škotska, Irska, Skandinavija, pa tudi Portugalska z Madeiro, Azori in Kanarskimi otoki. V drugih delih leta pa v ospredje stopijo eksotične, kulturno bogate destinacije, kot so: Indonezija, Japonska, Kitajska, Tajska, Vietnam, Kambodža, Filipini, Peru, Šrilanka, Tanzanija, Maroko, Egipt, pa tudi evropske klasike z dušo: Italija, Francija, Gruzija, Armenija.« Trendi kažejo, da si popotniki danes želijo več prostora za stik z naravo, več kulturne in poglobljene vsebine, čas za pogovor, za pogled samega vase.
Razporejenost počitnic
Večina prebivalcev Evrope pa se zaradi razporejenosti šolskih počitnic na daljši oddih še vedno najpogosteje odpravi v poletnih mesecih, kar se brez sprememb življenjskih navad tudi v prihodnje ne bo spremenilo.
Ljubljana je celoletna destinacija brez izrazitih sezonskih nihanj, zato morebitne spremembe potovalnih navad ne vplivajo bistveno na njen obisk. Se pa mesto z ukrepi prilagaja na podnebne spremembe, ne nazadnje ima Ljubljana 542 kvadratov javnih zelenih površin na prebivalca, dostopnih iz vseh delov mesta, na javnih površinah je na voljo 61 fontan in pitnikov z brezplačno dostopno pitno vodo, poleti se lahko mimoidoči osvežijo z umetnim dežjem na območju z lastnim vremenom na Prešernovem trgu, na naravnih plažah ob Savi in Ljubljanici, v mestnem gozdu, na kopališčih in tako dalje. V Turizmu Ljubljana sicer upada zanimanja za redna vodenja po Ljubljani, ki potekajo vsak dan ob 11. uri, ne beležijo. Opažajo pa, da se vodenja za naročene skupine večinoma zvrstijo v zgodnjih dopoldanskih urah. Da bi se izognili največji vročini, so redno popoldansko vodenje po starem mestnem jedru v poletnem času s 15. ure zamaknili na 17. uro. Sicer pa je spodbujanje obiska izven najbolj obiskanih poletnih mesecev del strateških prizadevanj za desezonalizacijo turizma v Ljubljani. Cilj je, da je turistični obisk kar se da enakomerno razporejen čez vse leto.
V Turistični agenciji Relax pa so prepričani, da vročinski valovi ne spreminjajo trendov potovanj, saj bo tudi letos največ njihovih gostov počitnikovalo v juliju in avgustu, torej v času šolskih počitnic. »Ne zaznavamo sprememb povpraševanja zaradi klimatskih pogojev. Sicer v pred- in posezoni beležimo porast počitnic po programu »senior«, ni pa to posledica klimatskih sprememb,« je prepričan Jože Režonja iz Relax turizma.
V letošnji sezoni je pri njih največ povpraševanja za počitnice ob hrvaški obali ter čarterske Turčijo ter grške otoke, Črno Goro, Egipt in Španijo. V letošnjem letu so dodali še dodaten čarter za turško riviero, prav tako so dodali dodaten čarter za Rodos. »Vse to je plod povečanega povpraševanja po teh destinacijah. Zmanjšanega povpraševanja za posamezne destinacije ne beležimo, saj za vse destinacije v naši ponudbi beležimo porast.« Za Skandinavske države se njihovi gostje odločajo po programih potovanja in križarjenja. Zelo priljubljen program je na primer Križarjenje po norveških fjordih.
