Mladim se danes odpirajo težko pričakovana vrata - vrata v počitnice. Prihodnja dva meseca bodo šolske obveznosti zamenjali za morje, brezskrbnost in svobodo, marsikdo pa bo čas izkoristil tudi za študentsko delo, za prvi denar, nove izkušnje, za večjo neodvisnost od staršev, nov telefon, potovanje, izpit za avto in da … marsikdo tudi za to, da bo jeseni sploh lahko šel nazaj v študijske klopi. Študent Peter, s katerim smo se pogovarjali, študira računalništvo, zadnja tri leta pa ob študiju redno tudi dela. »Med študijskim letom delam ob koncih tedna, in sicer v gostinstvu, čez poletne počitnice pa pri istem podjetju delam še na področju informatike, s čimer pridobivam delovne izkušnje na področju mojega študija,« pravi Peter, ki je z zaslužkom okrog 9 evrov bruto na uro zadovoljen. Prislužen denar najprej nameni za nujne stvari: naročnino za telefon, stroške prevoza in hrano, kar ostane, gre za nekaj luksuza.
Skoraj dve tretjini študentov in dijakov občasno ali redno opravljata študentsko delo. Lani so po podatkih ministrstva za delo skupaj zaslužili 377 milijonov evrov bruto. Povedano preprosteje: študentsko delo dijakom in študentom predstavlja trikrat večji prihodek kot državne štipendije, kar dokazuje, da je študentsko delo nezanemarljiv del študentskega in dijaškega življenja – tako po zaslužku, izkušnjah kot drugih koristnih veščinah.
V povprečju 246 evrov na mesec
Mladi večinoma delajo občasno – na leto se jim s študentskim delom v povprečju nabere za dva meseca in pol rednega dela in s tem tudi toliko pokojninske dobe, ki jim bo prinesla možnost zgodnejše upokojitve. Leta 2023 so po po podatkih ministrstva za delo in Finančne uprav v povprečju na mesec zaslužili 246 evrov. Takšnih, ki bi prek napotnic delali redno, torej vsak dan po osem ur, je zelo malo, in sicer manj kot en odstotek.
Na e-Študentskem servisu mladim letno izdajo več kot milijon napotnic za delo, čez poletje, ko je trg študentskega dela na vrhuncu, imajo na voljo tudi po 4000 aktivnih oglasov. »Delodajalci iščejo mlade za delo v različnih storitvenih dejavnostih v gostinstvu, turizmu, trgovini in pri raznih fizičnih delih. Mladi so zelo iskani tudi za pomoč v skladiščih, proizvodnji in na terenu. Poleti se pogosto išče pomoč v administraciji, na recepcijah, v kampih in hotelih, pa tudi pri dogodkih, festivalih in posebnih aktivnostih, kot so učenje plavanja, animacija, prodaja sladoleda, vstopnic in podobno. Več je tudi ponudb za počitniško varstvo otrok,« pojasnjuje Mateja Rovan, strokovna sodelavka e-Študentskega servisa. Opaža, da so pri delodajalcih zelo cenjena dodatna znanja mladih – denimo tujih jezikov, računalniških programov ali tehničnih veščin.
Povprečna neto urna postavka za delo se letos giblje okrog osmih evrov, najhitreje in najbolje je trenutno mogoče zaslužiti s poučevanjem in inštruiranjem, učenjem plavanja ter v računalništvu in programiranju, kjer se urne postavke začnejo pri 14 evrih. Tudi v kadrovsko podhranjenem gostinstvu in turizmu so delodajalci pripravljeni plačati več, višje urne postavke delodajalci ponujajo influencerjem, modelom, digitalnim gurujem... Vsake toliko se na pojavi tudi kakšen ekstravaganten oglas, kot je bil denimo v preteklih dneh za čuvanje treh velikih psov, od katerega eden ne mara ljudi, drugi pa je zelo boječ. Njegova lastnica bi študentu za 24-urno čuvanje sedem dni na teden plačala 150 evrov, kar znese slabih 90 centov na uro. Med bolj zabavnimi deli so bile ponudbe za molžo krav, prevajanje pasjih zvokov in pranje kalčkov.
Zakaj mladi delajo?
Letošnja anketa o mladih in trgu dela, ki so jo na e-Študentskem servisu opravili med več kot 7500 mladimi, je pokazala, da bi si kar 60,7 odstotka mladih težko privoščilo študij brez študentskega dela. »Študentsko delo je še vedno socialni korektiv, ki omogoča mladim šolanje ne glede na socialni status staršev oziroma družine. Zaradi omejenih državnih štipendij in visokih stroškov življenja študentsko delo pomembno prispeva k finančni neodvisnosti študentov. Omogoča jim, da si lažje pokrivajo stroške bivanja, prehrane, študijskega gradiva in drugih potrebščin, ne da bi bili v celoti odvisni od staršev,« ugotavlja sogovornica Mateja Rovan. Nekateri si z zaslužkom lažje privoščijo opravljanje izpita za avto, boljši telefon, izlet, drug pomemben del študentskega dela pa je pridobivanje delovnih izkušenj. Sogovornica ugotavlja, da ta dejavnik z leti in končevanjem študija prihaja vse bolj v ospredje.
»Delo prek študentskega servisa je veliko več kot le način, kako si mladi prislužijo nekaj denarja. V resnici lahko pomembno pripomore k temu, da se kasneje lažje zaposlijo, se naučijo osnovnih delovnih navad, sodelovanja s sodelavci in komuniciranja z nadrejenimi. Pri tem pa pridobivajo tudi številne druge izkušnje, ki jih šola sama po sebi ne more ponuditi. Raziskava Ninamedie iz leta 2022 je denimo pokazala, da se kar 62 odstotkov mladih zaposli pri enem od delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo, 90 odstotkov pa jih uspešno takoj preide na trg dela,« s številkami ponazori pomen izkušenj.
Bo študentske servise izrinila država?
Zadnjih šestdeset let nad ponudbo študentskega dela bdijo študentski servisi. Lani so s posredovanjem študentskega dela zaslužili približno 14 milijonov evrov, zato ne čudi, da je v preteklih dneh završalo ob novici, da naj bi država posredovanje študentskega dela prenesla na zavod za zaposlovanje (ZRSZ). Do drastičnih sprememb nato ni prišlo, s posodobitvijo zakona o urejanju trga dela zavod za zaposlovanje ostaja le eden od možnih ponudnikov študentskega dela. Vsekakor pa ideja o prenosu posredovanja študentskega dela na zavod za zaposlovanje ni nova, pojavlja se najmanj zadnjih šest let. Na ministrstvu za delo v večjem vključevanju zavoda tudi na to polje tem vidijo več prednosti. Menijo, da bi zavod študente višjih letnikov ali absolvente lahko prej povezal s podjetji, ki iščejo kandidate za redno zaposlitev, zaradi podatkov o veščinah, ki so jih posamezniki pridobili s študentskim delom, bi jih lahko boljše in natančneje povezoval s potencialnimi delodajalci.
»ZRSZ ima cilj, kapacitete in interes, da mladim pomaga na njihovi karierni poti, pri prepoznavanju njihovih kompetenc ter pri hitrejšem vključevanju v redne zaposlitve. Slovenija je po delovni aktivnosti v starostni skupini od 25 do 55 let na prvem mestu v Evropi, v starostni skupini do 25 let pa zaostajamo, tudi na račun zelo razširjenega študentskega dela. Prav tako je študentsko delo negotovo, prekarno, kar ima številne negativne učinke tako na posameznika in njegovo socialno varnost kot na družbene sisteme. S tega vidika je to, da študentsko in dijaško delo posreduje tudi ZRSZ, v interesu študentov in dijakov, saj jim koncesionarji ne morejo enako učinkovito pomagati do redne zaposlitve. In nenazadnje: kot javna služba ZRSZ tovrstno delo za delodajalce zagotavlja brezplačno oziroma brez provizij,« idejo utemeljujejo na ministrstvu za delo.
Na e-Študentskem servisu nasprotno dvomijo, da bi bila lahko državna javna služba kos tako dinamičnemu trgu, kot je trg študentskega dela. »Gre za kratkotrajna dela, ki imajo ta izjemne specifike, zato si je po izkušnjah, kako hitro se javne institucije prilagajajo trenutnim razmeram na trgu, težko predstavljati vitko, hitro, »just in time« delovanje in praktično 24-urno dosegljivost preko številnih komunikacijskih kanalov na področju študentskega dela,« razmišlja Mateja Rovan in se sprašuje, zakaj bi javna institucija posegala na področje, ki danes odlično deluje in to brez vsakih stroškov za državo.
Manj izkoriščanja kot v preteklosti
Pod okriljem ljubljanske ekonomske fakultete je bila letos objavljena prva večja študija o vlogi študentskega dela v Sloveniji. Raziskovalci ugotavljajo, da je izkoriščanje študentskega statusa zgolj za delo vse manj, saj so univerze in visokošolski zavodi večinoma uspešno opravili s fiktivnimi vpisi. Izkoriščanje s strani delodajalcev je omilila uzakonitev minimalne urne postavke, poudarjajo pa, da razdrobljena zakonodaja, ki kar skozi sedem zakonov ureja študentsko delo, ne more biti v prid dijakom in študentom.
Izkazalo se je tudi, da študenti, ki delajo med 15 in 19 ur na teden, lažje diplomirajo v štirih letih, medtem ko daljši delovni čas povečuje verjetnost, da bodo študentje študij zaključili z zamudo. Zanimiva je tudi ugotovitev, da marsikdaj tudi preprostejša študentska dela, kot so delo v gostinstvu, zdravstveni negi, čuvanje otrok ali delo v promociji mladim pomagajo razviti pomembne veščine, ki jih delodajalci na koncu celo bolj cenijo kot samo strokovno znanje.
