Človek na cesti lahko doživi marsikaj, pa vendar nas nekatere stvari še vedno pustijo odprtih ust in se nam za vedno vtisnejo v spomin. Vsakokrat ko z avtomobilom zapeljemo v določeno enosmerno ulico v središču Ljubljane, se nam pred očmi nariše slika dogodka iz zdaj že pred več kot desetih let. Takrat smo se kot skoraj vsak dan vozili po omenjeni ulici, ko smo opazili proti nam vozeče vozilo, ki je torej vozilo v napačno smer. Dobro, se zgodi, a bolj je bilo šokantno, da je za volanom tega vozila sedela voznica, ki je v eni roki držala mobilni telefon in bila, po izrazu na obrazu sodeč, sredi burnega pogovora, drugo roko pa je sicer imela na volanu, a je med prsti držala do polovice pokajeno cigareto. Ker gre za precej ozko ulico, smo nemudoma ustavili, voznica pa je še naprej vozila naravnost proti nam. Iz »spanca« jo je predramilo šele naše divje hupanje, ko jo je, pa je istočasno iz rok spustila tako telefon in cigareto kot volan ter na srečo še pravi čas zavrla.
A če se je tistikrat vse skupaj izšlo srečno, se v podobnih primerih marsikdaj ne. Vse preveč voznikov namreč za volanom med vožnjo počne reči, ki tja ne sodijo. Telefonirajo, se prehranjujejo, kadijo, se ukvarjajo z nastavitvami infozabavnih sistemov, navigacijske ali klimatske naprave, poslušajo glasno glasbo, mirijo otroke na zadnji klopi in se k njim obračajo … Vse to pa predstavlja konkretno in nevarno zmanjšanje voznikove pozornosti, podaljšanje reakcijskega časa ter nezmožnost hitrega in pravilnega ukrepanja v kritičnih situacijah, kar torej lahko privede do tudi najhujših prometnih nesreč.
Kršitev vsako leto manj
Čeprav je motilcev med vožnjo veliko in je nepozornost med slovenskimi vozniki zelo razširjena, je v prvi vrsti z naskokom najbolj kritična uporaba mobilnega telefona. To potrjujejo tudi vsi razpoložljivi podatki. V nedavni spletni anketi Agencije za varnost prometa (AVP), v kateri je sodelovalo 1180 voznikov, je tako kar 82,8 odstotka sodelujočih priznalo, da v zadnjem mesecu med vožnjo niso bili povsem osredotočeni, kot glavni vir motenj pa so izpostavili mobilni telefon: skoraj polovico voznikov tako premotijo obvestila, kar dobra četrtina pa jih med vožnjo piše sporočila ali brska po družbenih omrežjih. No, kljub temu pa je treba v pozitivni luči izpostaviti, da se število kršitev uporabe mobilnih telefonov med vožnjo v zadnjih letih zmanjšuje. In to kar konkretno. Če so namreč policisti pri nadzoru prometa še leta 2022 zaznali 25.699 kršitev, leto kasneje 24.812 in pred dvema letoma 23.718 kršitev, so ji lani 16.387, letos pa do sredine oktobra 11.405. Za osvežitev spomina: kazen je 250 evrov in 3 kazenske točke.
Seveda pa slovenski vozniki in voznice pri tem nismo nobena posebnost, a vseeno izstopamo. Na mednarodni konferenci z naslovom Vpliv motilcev pozornosti na prometno varnost, ki sta jo pred dnevi organizirala AVP in Evropski svet za varnost prometa (ETSC) so tako med drugim predstavili podatke mednarodne raziskave ESRA3, ki je zajela več kot 37.000 udeležencev iz 39 držav, ti pa so razkrili, da je med slovenskimi vozniki o telefoniranju z napravo v roki poročalo 29 odstotkov voznikov, medtem ko je evropsko povprečje 22 odstotkov. Prostoročno je ob tem telefoniralo 64 odstotkov slovenskih voznikov, evropsko povprečje je 51 odstotkov, deleži pa so povsod višji med mlajšimi vozniki in moškimi.
Prostoročnega telefoniranja seveda nismo omenili kar tako. Čeprav ni prepovedano, je namreč lahko skorajda povsem enako nevarno, kar so potrdile že številne raziskave. Ena izmed takšnih je denimo razkrila, da med prostoročnim telefoniranjem prezremo kar 50 odstotkov vseh informacij v prometu! Bi bilo zato mogoče pametno razmisliti tudi o prepovedi takšne vrste telefoniranja med vožnjo? »Absolutna prepoved telefoniranja med vožnjo, tudi prostoročnega, je v pristojnosti zakonodajalca, v praksi pa je težko izvedljiva. Policija kljub vsemu tudi v primeru prostoročnega telefoniranja odsvetuje daljše ali bolj zahtevne pogovore, saj se v teh primerih voznik ne more dovolj osredotočati na cesto,« so nam povedali na policiji, podpore pa takšen ukrep ne bi imel niti med vozniki. Če so med že omenjeno anketo AVP udeleženci močno podprli strožji nadzor »običajnega« telefoniranja, saj bi jih kar 87,4 odstotka podprlo pogostejši nadzor nad uporabo telefona v roki, ima prepoved prostoročnega telefoniranja, z izjemama klicev na številki 112 in 113, le 40,3-odstotno podporo.
Problematični zasloni
Toliko torej o telefoniranju, je pa tudi omenjena anketa razkrila, da poleg telefona voznike motijo tudi druge dejavnosti, kot so prehranjevanje, pitje in urejanje videza (48,8 odstotka), posledično pa je več kot polovica sodelujočih (50,4 odstotka) že prepozno opazila prometno signalizacijo. »Pred vožnjo se umirite in opravite vse potrebne nastavitve. Med vožnjo pogled usmerite na cesto in spremljajte dogajanje v prometu. Če morate kaj nujnega opraviti, se varno ustavite na primernem mestu,« zato svetuje direktorica AVP Saša Jevšnik Kafol.
Med »vse potrebne nastavitve« pa se v zadnjem času prištevajo tudi tiste, ki jih opravimo preko vedno večjih zaslonov infozabavnih sistemov. Pri čemer je najhuje, da pri vedno večjem številu avtomobilov domala vse, kar je bilo včasih pri roki tudi med vožnjo, zdaj zahteva vstop v različne menije na osrednjem zaslonu, kar vozniku odvrne pozornost od dogajanja na cesti. In posledično povzroči tudi številne prometne nesreče. To zdaj ni več le teza ali mnenje, ki ga sami kot pokvarjena plošča ponavljamo pri testu vsakega avtomobila s podobnimi lastnostmi, raziskave s konkretnimi meritvami so vse skupaj spremenile v dejstvo. Če najbolj slikovito povzamemo le eno izmed njih, ki so jo opravili pri britanskem podjetju TRL, pridemo do zaključka, da je reakcijski čas voznika, ki se ukvarja z nastavitvami infozabavnega sistema z zaslonom na dotik, večkrat daljši od reakcijskega časa tistega, ki med vožnjo na telefonu piše sporočila ali je pod vplivom alkohola. Hkrati so ugotovili, da noben zaslon ne dosega hitrosti (in s tem manjšega »jemanja« zbranosti) fizičnih gumbov. Edino pravilno bi tako bilo, da bi vse skupaj tudi zakonsko regulirali do te mere, da bodo določene nastavitve enostavno morale biti dostopne s fizičnimi gumbi.
Težko dokazljive kršitve
Čeprav vsi motilci vožnje močno vplivajo na voznikovo zbranost in so krivi za številne nesreče, je na žalost skoraj nemogoče ugotoviti, za koliko natančno. »Policisti so na kraj prometne nesreče napoteni, ko je že nastala prepovedana posledica, in ugotavljajo primarne vzroke. Udeleženci prometnih nesreč pa ne izpostavljajo posrednih sekundarnih dejavnikov oziroma morebitne posredne dejavnike zamolčijo, zato jih je praviloma težko ugotavljati, potrditi ali dokazati. Ko gre za najhujše prometne nesreče, policisti morebitno uporabo posredno ugotavljajo pri mobilnem operaterju,« so na to temo povedali na policiji.
