Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so pred sedmimi leti, ko so prejeli anonimno prijavo, začeli preiskavo, leto dni pozneje pa spisali ovadbo zoper Tanjo Čajavec, direktorico družbe Griffin, in omenjeno pravno osebo ter Suzi Kvas, nekdanjo direktorico celjskega Javnega zavoda (JZ) Socio in tudi sam JZ zaradi storitve več kaznivih dejanj. Obe sta, tako kot tudi obe pravni osebi, sodelovali pri prijavi na javni razpis, ki ga je leta 2017 objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti s področja socialne aktivacije, da bi ranljive skupine ljudi motivirali za delo in jih po možnosti vključili v delovno okolje. 80 odstotkov sredstev je za omenjeni program namenila Evropska unija, preostalih 20 odstotkov pa slovenski proračun. Čajavčeva in družba Griffin sta na račun uspešne prijave na razpis pridobili dobrih 600.000 evrov, JZ Socio, ki je bil partner v projektu, pa je bil ključen pri tem, da so prejeli najvišje število točk.
Od kriminalistov izvedela za prirejen življenjepis
Toda kriminalisti so v preiskavi ugotovili to, kar je potrdil sodni postopek na sodišču, namreč da je Čajavčeva do denarja prišla z goljufijo, preslepitvijo in ponarejanjem listin. Kvasova ji je pri tem pomagala, medtem ko sta za vsa tri omenjena kazniva dejanja soodgovorna tudi družba Griffin in JZ Socio. Čajavčeva je s predložitvijo lažnih izjav in dokumentov ter z nerazkritjem podatkov pridobila sredstva iz proračuna Evropske unije v višini dobrih 600.000 evrov, s čimer je pridobila veliko premoženjsko korist in povzročila veliko škodo, JZ Socio pa je neupravičeno pridobil subvencijo, čeprav ni izpolnjeval zahtevanih pogojev.
Na razpis za strokovne vodje šestih posameznih programov socialne aktivacije in zaposlitvenih programov je namreč prijavila osebe, ki niso izpolnjevale zahtevanih kriterijev, saj niso imele ustrezne izobrazbe, delovne dobe in tudi ne izkušenj za delo z ranljivimi skupinami. V ta namen je celo predrugačila oziroma ponaredila njihove življenjepise. Ob tem pa je družba Griffin priglasila tudi stroške, med drugim potne, ki so jih obračunavali ljudem, ki pri projektih sploh niso sodelovali. Denar za fiktivne potne stroške, ki so ga prikazali pri izplačilu njihovih plač, so morali dvigniti in v gotovini vrniti v blagajno družbe Griffin.
Da se je to v resnici dogajalo, so na sodišču potrdile številne zaslišane priče. Ena od njih, gre za serviserja in prodajalca koles, je denimo razkrila, da so ji pripisali volonterske izkušnje pri delu s socialno ogroženimi ljudmi, kot so brezdomci in invalidi, udeležila pa naj bi se, seveda zgolj na papirju, tudi izobraževanj za delo z opisanimi ranljivimi skupinami. Še več, izobraževanje naj bi opravila, še preden se je sploh zaposlila v Griffinu. Druga priča, ki v Griffinu nikoli ni bila zaposlena, pa je na družbo poslala življenjepis, ko je iskala zaposlitev, tako kot mnogim drugim pa je na sodišču povedala, da je šele od kriminalistov nekaj let pozneje izvedela, da je bil njen življenjepis zlorabljen in da ga je direktorica Čajavec predrugačila tako, da je ustrezal razpisnim pogojem. Da je to počela večinoma ponoči, so potrdile nekatere priče. Ko so jo zaposleni vprašali, ali se ji to ne zdi sporno, pa naj bi dejala, da tega tako in tako ne bo nihče gledal in preverjal. A zgodilo se je prav to.
Neresnični podatki
Evropska delegirana tožilka Tanja Frank Eler, ki je zagovarjala obtožnico, je Čajavčevi očitala goljufijo, preslepitev in ponarejanje dokumentov pri pridobivanju evropskih sredstev za projekte socialne aktivacije. Skupna škoda presega 600.000 evrov, zato je zanjo predlagala dveletno zaporno kazen, pri čemer je upoštevala tudi njeno lansko pravnomočno obsodbo na štiri mesece zapora zaradi šikaniranja sodelavcev na delovnem mestu. Predlagani enotni kazni za vsa tri očitana kazniva dejanja je sledil tudi celjski sodnik Marko Brišnik, ki je Čajavčevi izrekel predlagano kazen, družbi Griffin pa naložil plačilo enotne denarne kazni v višini 80.000 evrov. Za pomoč Kvasove, ki je zdaj generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije, pri teh kaznivih dejanjih je tožilstvo predlagalo enotno pogojno kazen, eno leto in dva meseca zapora za vsa tri kazniva dejanja, pogojno na tri leta, kar pomeni, da kazen ne bo izvršena, če v tem času ne bo ponovila kaznivega dejanja. Tudi JZ Socio je doletela enotna pogojna kazen, a tudi njim ne bo treba plačati 40.000 evrov, če v dveh letih ne bodo znova odgovorni za takšno kaznivo dejanje.
To je prvi primer v Sloveniji, ki se je znašel na sodišču in se je končal, s sicer še nepravnomočno sodbo, zaradi goljufije na škodo EU, preslepitve pri pridobitvi posojila oziroma ugodnosti ter ponarejanja listin. »Jasno je, da bi morali vsi vpleteni v tem primeru delati pošteno in zakonito. A te poštenosti v tem primeru ni bilo, ker so bili ob prijavi na razpis predloženi neresnični podatki oziroma ponarejeni življenjepisi, ki jih je potvarjala Čajavčeva sama, za kar obstajajo dokazi v spisu,« je v obrazložitvi sodbe poudaril sodnik Marko Brišnik. Sodba še ni pravnomočna, saj se bo obramba, pričakovano, na sodbo pritožila.
