Orionidi so aktivni od 2. oktobra do 7. novembra, njihov vrhunec pa letos pričakujemo v noči s srede na četrtek, z 21. na 22. oktober, so opozorili v Centru Noordung Vitanje. Orionide bo mogoče opazovati po polnoči, vse do zore, vidni pa bodo tako na severni kot južni polobli. Takrat bo mogoče opaziti približno od deset do 20 meteorjev na uro, če bodo razmere ugodne. Vremenski obeti za Slovenijo sicer ne kažejo tako: v sredo in verjetno tudi še v četrtek bo po napovedih oblačno in deževno.
Vidni po celotnem nebu
Za opazovanje Orionidov je dobro poiskati čim temnejšo lokacijo, stran od mestnih luči, najbolje na vzpetini, ter počakati, da se oči prilagodijo temi in meteorji postanejo lažje opazni. Ime orionidi izhaja iz ozvezdja Orion, a ga ni treba iskati na nebu. Orionidi so vidni po celotnem nočnem nebu.
Meteorji Orionidov so znani predvsem po svoji hitrosti in svetlosti. V Zemljino atmosfero vstopajo s hitrostjo okoli 66 kilometrov na sekundo. Zaradi velike hitrosti lahko za seboj pustijo žareče sledi, ki so lahko vidne še nekaj sekund ali celo minut. Nekateri se lahko razvijejo tudi v svetlejše ognjene krogle. Med opazovanjem meteorskega roja Orionidov bodite zato pozorni na dolgotrajnejše svetlobne bliske, svetuje agencija Nasa.
Ostanki Halleyjevega kometa
Delci, ki ustvarjajo Orionide, izvirajo iz Halleyevega kometa. Ko se komet približa notranjemu delu osončja, njegovo jedro v vesolje sprosti led in kamniti prah. Ko Zemlja prečka sled teh delcev, ti trčijo v atmosfero in ustvarjajo svetle sledi.
Halleyev komet potrebuje približno 76 let, da obkroži Sonce. Komet nosi ime po Edmondu Halleyju, ki je leta 1705 ugotovil, da se trije kometi, opaženi v preteklosti, očitno vračajo približno vsakih 76 let. Domneval je, da gre v vseh treh primerih za isti komet. Ta se je res vrnil, kot je napovedal, in v njegovo čast so ga poimenovali Halleyjev komet. Halleyjev komet je verjetno najbolj znan komet na svetu, saj ga ljudje opazujejo že tisočletja. Upodobljen je tudi na tapiseriji iz Bayeuxa, ki prikazuje bitko pri Hastingsu leta 1066, so spomnili pri Nasi.
Nazadnje je bil z Zemlje dobro viden leta 1986, znova pa naj bi se notranjemu delu Osončja približal leta 2061.
