Med prebiranjem poletne policijske črne kronike iz obmorskih krajev se marsikateri dogodek zdi skoraj komičen. Goli sprehajalci, kraje praznih pivskih sodov, prepir zaradi žoge ali razkazovanje nožev in spolnih organov … Ko se število ljudi v obmorskih krajih v nekaj tednih močno poveča, se to občutno pozna tudi pri prometu, hrupu, alkoholu, konfliktih, prekrških in kaznivih dejanjih. Za ene so to poletne anekdote, za druge pokvarjene počitnice, za policiste pa vsakodnevno delo. Prav v teh dneh nas je dramatična večdnevna policijska akcija na Dolenjskem spomnila, kako širok je razpon policijskega dela: od skoraj bizarnih poletnih intervencij do iskanja oboroženih in nevarnih storilcev.
Za vsakim telefonskim klicem na številko 113 stojijo ljudje, ki pričakujejo pomoč ali ukrepanje, pa naj se klic sliši še tako nenavaden ali celo nesmiseln. In klicev na številko 113 poleti naštejejo za dve tretjini več kot v zimskem delu leta.
Poletna policijska statistika ne prikazuje le večjega števila intervencij, ampak nam veliko pove tudi o današnji družbi, ki je vse manj strpna. V času dopustov ni nič boljše, meja med dopustniško sproščenostjo in nespoštovanjem drugih je še hitreje prekoračena. Dobršnega dela poletnih policijskih zgodb sploh ne sestavljajo večja kriminalna dejanja, ampak vsakdanja, na videz nepomembna ravnanja posameznikov. Nekdo navije glasbo do konca, »saj je poletje«. Drugi popije preveč, ker »je vendar dopust«. Tretji lahkomiselno pusti torbo s telefonom in denarnico brez nadzora, ker »bo skočil samo za minuto v morje«. Četrti s skuterjem po enem kolesu divja med sprehajalci, ker »kaj mi pa morejo«.
Po koncu poletja ne bodo šteli le nočitve in turistični prihodki. Sešteli se bodo tudi klici na številko 113, prometne nesreče, tatvine in kršitve javnega reda in miru. Uspeh turističnega kraja ni odvisen le od polnih hotelov in restavracij, temveč tudi od občutka, da je okolje varno in prijetno tako za obiskovalce kot za domačine. To pa ni naloga samo policije. Policistom po eni strani radi očitamo, da so premalo prisotni na ulicah, po drugi strani pa, da pišejo plačilne naloge za vsako malenkost. A javni red je pravzaprav sestavljen iz malenkosti. Nobena patrulja ne more nadomestiti osnovne kulture sobivanja, zavedanja, da ni »vse naše«, ampak si prostor delimo z drugimi. Tudi na dopustu velja večno preprosto načelo, da se naša svoboda vedno konča tam, kjer se začne svoboda drugega. Če bi se tega spomnili pogosteje, bi bilo poletnih zgodb za črno kroniko manj.
