Večino časa, ko beremo o preprečevanju demence, poslušamo iste nasvete glede telesne aktivnosti, zdrave prehrane in uravnavanja krvnega tlaka, ki so doslej veljali za univerzalni zlati standard. Vendar pa obsežna raziskava, ki so jo vodili strokovnjaki z Univerze Južne Kalifornije (USC) in je bila ta mesec objavljena v znanstveni reviji The Lancet Healthy Longevity, postavlja te strategije pod vprašaj. Znanstveniki so analizirali zdravstvene podatke več kot 214.000 starejših odraslih iz štirinajstih držav in regij. Prišli so do presenetljivega zaključka, da se dvanajst ključnih spremenljivih dejavnikov tveganja za demenco od države do države drastično razlikuje, kar pomeni, da pristop k preventivi, ki bi ustrezal vsem, preprosto ne bo deloval.
Univerzalni pristop ne deluje več
Raziskovalci so proučevali dvanajst dejavnikov tveganja, ki jih je prepoznala posebna komisija revije Lancet in med katerimi so nizka stopnja izobrazbe, visok krvni tlak, kajenje, debelost, izguba sluha, depresija, telesna neaktivnost, sladkorna bolezen, čezmerno uživanje alkohola in socialna izolacija. Analiza je pokazala izjemne razlike v tem, kateri dejavniki so kje najbolj problematični, saj je na primer nizka izobrazba prizadela skoraj 86 odstotkov starejših odraslih na Kitajskem in le 12 odstotkov v Združenih državah Amerike. Po drugi strani je bil visok indeks telesne mase oziroma debelosti prisoten pri skoraj 45 odstotkih Američanov, v primerjavi s slabimi 13 odstotki prebivalcev Indije. Glavna raziskovalka Emma Nichols je ob tem izpostavila pomen ugotovitev in pojasnila, da razlike v razširjenosti dejavnikov tveganja v različnih okoljih kažejo na to, da bodo za najboljše obvladovanje bremena demence potrebni različni pristopi.
Dodala je še, da so jo razlike morda manj presenetile kot nekatere podobnosti v tem, kako se ta tveganja združujejo in povezujejo po različnih regijah, kar ima dejanske posledice za oblikovanje prihodnjih preventivnih strategij.
Nov pogled na preventivo v praksi
Ti rezultati v praksi pomenijo konec enostavnih in posplošenih nasvetov za celotno svetovno populacijo, saj je zdaj jasno, da tveganja niso zgolj biološka, temveč tesno prepletena s specifičnim okoljem in socialnimi dejavniki. Reševanje problema nizke izobrazbe bi imelo na primer izjemno velik in smiseln vpliv na zmanjšanje demence na Kitajskem, medtem ko bi bil ta učinek v Združenih državah Amerike bistveno manjši, saj bi tam morali več pozornosti nameniti srčno-žilnim obolenjem in uravnavanju telesne teže. Raziskava poudarja tudi to, da se določena tveganja, kot so srčno-žilne težave ali tvegano vedenje v obliki kajenja in pitja alkohola, pogosto pojavljajo v specifičnih grozdih in se med seboj povezujejo. To spoznanje bo zdravstvenim organizacijam in snovalcem politik omogočilo, da svoje zdravstvene usmeritve ukrojijo popolnoma po meri lokalnih razmer in se sočasno spopadejo z več dejavniki tveganja, ki prevladujejo med prebivalstvom nekega območja. Za posameznika pa to prinaša obet, da bodo v prihodnje preventivni zdravstveni programi postali bistveno bolj prilagojeni in učinkoviti, saj bodo usmerjeni v natančno tiste grožnje, ki so v njihovem bivalnem okolju in kulturi najbolj izrazite.
