Na prvi pogled plača deluje kot preprost pojem. Zanima nas, koliko nam vsak mesec kapne na naš bančni račun. Na tej osnovi nato računamo, kaj vse si lahko zanjo privoščimo, koliko lahko privarčujemo in podobno.
Vendar je pri plači zelo pomembno, da delodajalec znatni del plače odvede tudi za naše zdravstvene in socialne prispevke. Z njimi postanemo zdravstveno zavarovani in od njih si bomo kasneje prislužili pokojnino. Ti še posebej v Sloveniji nikakor niso nizki.
Zato je treba pri plači imeti v mislih bodisi bruto plačo, ki vključuje vse dajatve, ki jih moramo plačati (davke in prispevke), bodisi neto plačo, ki predstavlja oprijemljivejši podatek, saj z njo izvemo, koliko zaposleni prejme na svoj transakcijski račun.
A tudi podatki o neto plači še niso povsem »dokončni«, če želimo izvedeti, s koliko denarja nekdo točno razpolaga v določenem mesecu. Plača je namreč le en (četudi najpomembnejši) del plačila za delo. Poleg nje pa imajo zaposleni pravico še do različnih dodatkov na plačo.
V skladu z zakonom (ZDR-1) je namreč plačilo za delo sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo.
Plača je tako sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, a le, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi.
Osnovna plača se določi upoštevaje zahtevnost dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, medtem ko se delovna uspešnost delavca določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Dodatki za delo se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, za nadurno delo, za delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Višina teh dodatkov se določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo le s kolektivno pogodbo.
Delavcu prav tako pripada dodatek za delovno dobo, katerega višina se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ta pogodba pa lahko pri izračunu upošteva tudi obseg pokojninske dobe, pridobljene z opravljanjem začasnega in občasnega dela dijakov in študentov.
Delodajalec mora delavcu zagotoviti tudi povračilo stroškov za prehrano med delom, stroškov za prevoz na delo in z dela ter stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
Delodajalec je dolžan delavcu povrniti stroške v zvezi z delom mesečno, in sicer najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, kar velja za vse stroške, tudi za tiste, ki so delavcu nastali na službenem potovanju.
