»Vrhunska lokacija, nova priložnost za sodobno bivanje v Rožni dolini, eni najprestižnejših lokacij v Ljubljani …« To je le nekaj presežnikov, s katerimi novodobni investitorji, ki tam v zadnjih letih na veliko zidajo različne vila bloke, skušajo privabiti morebitne kupce. Zelene idile je vse manj, precej manj kot pred sto dvajsetimi leti, ko so Rožnodolci ustanovili Olepševalno društvo Rožna dolina (ODRD).
Najstarejše društvo v Ljubljani in tretje najstarejše v Sloveniji se je organiziralo v novem delavskem naselju, ki je po potresu leta 1895 nastalo v naselju Glince v občini Vič, na zahodnih močvirnih travnikih ob tržaški železnici in Glinščici. Naselje so gradili delavci sami. Za skromne hiške so še nekako zbrali denar, za infrastrukturo pa ga ni bilo. Na srečo so imeli pridne roke in dobre zamisli. Leta 1903 so organizirali vsesplošno veselico, ki je privabila meščane Ljubljane in skupnosti prinesla prvi denar. Sledilo je še nekaj veselic in organizacijski odbor se je 19. februarja 1905 v gostilni Katrca preoblikoval v društvo z lepim imenom Olepševalno društvo Rožna dolina. Poleg veselic, s katerimi so prišli do denarja za gradbeno dejavnost, so v programu imeli izobraževanje in olepševalno dejavnost, s katero so skrbeli za urejenost Rožne doline.
Hiter razvoj
Naselje se je razvijalo tako hitro, da se je Rožna dolina po številu prebivalcev po prvi svetovni vojni izenačila z viškim prebivalstvom. Od podnožja Rožnika proti delavskemu naselju so se začele graditi meščanske vile. Naselje je leta 1924 dobilo uradno ime Rožna dolina, pet let pozneje vodovod, leta 1931 pa so začeli polagati prvo kanalizacijo.
Po drugi svetovni vojni so z družbeno preobrazbo v izvršni odbor ODRD leta 1946 prišle prve štiri ženske. Potrebe po veselicah za zbiranje denarja in javnih skupnih gradenj ni bilo več, zato se je društvo usmerilo v ohranjanje okolja. Leta 1949 so zgradili prvi blok v študentskem naselju. Zadnja veselica je bila pred začetkom gradnje naslednjih blokov naselja pri gostilni Katrca. Sprva so na pomlad še skupno škropili sadno drevje, vse do danes pa se je ohranilo vsakoletno ocenjevanje vrtov.
Leta 1953 se je društvo preimenovalo v Olepševalno turistično društvo Rožna dolina in se dejavno vključilo v krajevno skupnost Rožna dolina. Dalo je kar nekaj pobud in jih pomagalo izpeljati, med drugim za mladinsko delovno brigado za ureditev igrišč na Habjanovem bajerju, za podvoz na Cesti III., plinifikacijo, smetnjake in odvoz smeti, samoprispevek za asfaltiranje cest ter javno osvetljavo in podobno. Leta 1968, ko je društvo dobilo prvo predsednico (Tončko Debevec), so imeli tri sekcije: gospodarsko, ki je opozarjala na nepravilnosti v naselju (divja odlagališča, neurejenost okolice, živih mej in podobno), ocenjevalno komisijo (za vrtove, okensko cvetje in okolico) ter izletniško komisijo, pozimi pa so organizirali predavanja. Po osamosvojitvi leta 1991 je krajevna skupnost za potrebe otroškega vrtca izgubila svoje prostore, z njo vred pa tudi vsa rožnodolska društva. Zaradi zakonskih predpisov se je moralo Olepševalno turistično društvo leta 1997 znova preimenovati v Olepševalno društvo Rožna dolina.
Leta 2002 je Rožna dolina izgubila status krajevne skupnosti in z zahodnim delom, nekdanjim centrom Viča, Vrhovci, Brdom, Bokalcami in Gričem postala četrtna skupnost Rožnik Mestne občine Ljubljana, s čimer je izgubila samostojnost. Olepševalno društvo je začelo usihati, ker ni imelo več podpore krajanov in kakšne posebne vloge v novonastali četrtni skupnosti. Moralo se je posodobiti in s tem uskladiti svoja pravila delovanja. Leta 2011 so spremenili temeljne naloge delovanja društva in si začeli prizadevati za finančna sredstva zunaj svojih okvirov.
Dve leti pozneje se je v ODRD vključilo Veteransko društvo Rožne doline in olepševalnemu društvu prepustilo organizacijo veteranskih športnih iger, na katerih so tekmovali v balinanju s kamni in streljanju s fračo. V tistem času je ODRD začel organizirati tudi prireditve, najprej veteranske športne igre in Cankarjev dan (10. maja), ki je od leta 2016 osrednja kulturna prireditev četrtne skupnosti Rožnik. Od leta 2015 organizirajo hitropotezni šahovski turnir Milana Vidmarja na Rožniku.
Gradnja po vzoru divjega zahoda
Ker je gradnja v Rožni dolini vse bolj spominjala na divji zahod, se je organizirala civilna iniciativa. Po letu 2010 so se namreč spremenili pogoji gradenj po Ljubljani. Živa Vidmar, tajnica ODRD, pojasnjuje, da se je popolnoma sprostila pobuda kapitala in hkrati omejil javni interes: »Zakon je onemogočil nadomestno gradnjo in vpeljal samo novogradnjo, z drugimi besedami poruši hišo in namesto nje zgradi, kar ti srce poželi oziroma finance omogočajo. Torej je bila izraba posamezne parcele prepuščena v roke samo kapitalu. Parcele so lahko bile pozidane od parcelnih mej, če so to dovolili sosedje, kar so, ker so bili nepoučeni. Občinski prostorski načrt je po letu 2010 dopustil, da se je najnižja slemenska višina dvignila z enajstih na 14 metrov brez izjem. Mestna občina Ljubljana je poleg tega v Rožni dolini razprodala vsa javna zemljišča, zato danes ne more zgraditi nobene javne institucije (denimo šole ali knjižnice), kaj šele paviljona za prebivalce ali njihove organizacije, ker nima več na voljno niti ene parcele za javno dobro.«
Temu se je najprej uprla civilna iniciativa iz Rožne doline, s katero je ODRD leta 2017 po Rožni dolini v dveh tednih zbral več kot 1400 podpisov pod peticijo o ohranitvi Rožne doline kot vilskega naselja. Leta 2018 se je Civilna iniciativa Rožne doline priključila Olepševalnemu društvu Rožna dolina. Skupaj sta dosegla, da so v občinskem prostorskem načrtu za leto 2018 za del Rožne doline predpisali višino venca hiš sedem metrov in slemensko višino enajst metrov. Po večini Rožne doline je predpisana višina venca deset metrov in slemenska višina 14 metrov, kar pomeni, da imajo hiše z ravnimi strehami v zadnji etaži zamik tri metre. Od tedaj se sme zazidati največ 40 odstotkov parcele, od preostale parcele mora biti najmanj polovica rastne zemlje.
Dosegli so še, da je četrtna skupnost Rožnik leta 2017 naročila hidrogeološko poročilo za Rožno dolino, ki je od nekdaj polna talnih vod. Članstvo so podprli pri tožbah za neprimerno gradnjo. Dve tožbi so izgubili, dve dobili. Na nekdanjem rezervatu za šolo, Habjanovem bajerju, nove zgradbe ne smejo biti podkletene. Počasi je začelo veljati načelo, da se gradbene jame ne sme izkopavati globlje od 2,5 metra, kar je občinski prostorski načrt mesta Ljubljane uredil šele po letu 2022.
Od leta 2018 število članic in članov Olepševalnega društva Rožnodolcev, ki ga zdaj vodi predsednik Samo Zajc, znova narašča. To zagotovo dokazuje, da se bojujejo za prave stvari in delajo v korist Rožnodolcev.
