V rubriki Paragrafi, ki jo lahko najdete v tiskani številki Nedeljskega dnevnika, objavljamo odgovor pravnika Boštjana Turka na različna vprašanja bralk in bralcev Nedeljskega dnevnika.
***
Razmišljam, da bi na hčerko prepisala stanovanje, vendar pa ne želim, da postane lastnica že zdaj. Hčerka mi je omenila, da bi bilo bolje, da namesto oporoke napišem darilno pogodbo za primer smrti. Mi lahko razložite, kakšna pogodba je to in v čem je njena prednost? Hvala. Ana
Odgovor: Darilna pogodba za primer smrti je vrsta darilne obljube. Darovalec namreč svojega premoženja ne prenese takoj na obdarjenca, temveč mu le obljubi, da bo ta po njegovi smrti prejel določeno premoženje.
Darilna pogodba za primer smrti mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Takšna obličnost je zahtevana zaradi varstva darovalca, saj omogoča, da tisti, ki nekaj obljubi, dobro premisli glede učinkov svoje obljube. Notar je pred sklenitvijo pogodbe namreč dolžan svetovati strankam ter jim pomagati pri oblikovanju svobodne in resne izjave volje.
Darilna pogodba za primer smrti se v nasprotju z običajno darilno pogodbo izvede šele s smrtjo darovalca, ko obdarjenec predloži darilno pogodbo za primer smrti skupaj z mrliškim listom.
Kar zadeva obdavčitev, se pri darilni pogodbi za primer smrti ta izvede ob darovalčevi smrti. Zavezanec mora sicer pogodbo prijaviti na Furs v 15 dneh od njene sklenitve, napoved za odmero davka pa v 15 dneh po smrti darovalca. Če gre za pogodbo med mamo in hčerko, se davek ne plača.
Smisel darilne pogodbe za primer smrti je torej predvsem v tem, da obdarjenec prejme darilo šele po darovalčevi smrti, s čimer se darovalec zavaruje, da ostane lastnik stanovanja vse do svoje smrti, obenem pa je zaščiten tudi obdarjenec, saj se tovrstna pogodba težje prekliče kot pa denimo oporoka. Ta pravni posel je torej zanj stabilnejši, varnejši.
