Z vročimi dnevi se je začela tudi kopalna sezona: na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na jezerih in rekah pa od 15. junija do 31. avgusta. Uradna slika slovenskih kopalnih voda je dobra, posebej na morju, kjer so vse kopalne vode uvrščene v razred odlične kakovosti. A za takšno oceno se skriva pomembna razlika: morje je razmeroma stabilno, jezera večinoma odlična, reke pa so precej bolj odvisne od vremena, pretokov in dogajanja v zaledju.
Najnovejša ocena Evropske agencije za okolje kaže, da velika večina evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstrožje standarde EU. V oceno je bilo vključenih več kot 22.000 kopalnih voda v državah članicah EU ter v Albaniji in Švici. Od teh jih je bilo 85 odstotkov uvrščenih v razred odlične kakovosti, 96 odstotkov pa jih je izpolnjevalo vsaj minimalne standarde. Slabe kakovosti je bilo 1,5 odstotka kopalnih voda. Slovenija se pri obalnih vodah uvršča v sam evropski vrh. Vse slovenske kopalne vode na morju so bile ocenjene kot odlične, s čimer se Slovenija skupaj s Ciprom in Litvo uvršča med države z najvišjo kakovostjo obalnih kopalnih voda. Pri celinskih vodah je slika manj enoznačna: odličnih je bilo 57,1 odstotka slovenskih celinskih kopalnih voda, dobre kakovosti pa 32,1 odstotka.
Kaj se v vodi sploh meri
V Sloveniji je uradno določenih 49 kopalnih voda, od tega 21 na morju in 28 na celinskih vodah. Največ uradnih kopalnih območij na rekah je na Kolpi, Soči, Nadiži, Idrijci in Krki, na Gorenjskem pa so v nadzor voda vključena kopalna mesta na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter Šobčevem bajerju. Kakovost uradnih kopalnih voda spremlja Agencija RS za okolje, vzorčenje in analize pa izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V Sloveniji se analize med kopalno sezono izvajajo vsakih 14 dni, torej pogosteje, kot to zahteva evropska zakonodaja. Pri vzorčenju ne gre le za laboratorijski pregled vode, saj na terenu preverjajo tudi temperaturo, prosojnost, vrednost pH, električno prevodnost ter morebitno prisotnost vidnih nečistoč, olj, pene, cvetenja ali čezmerne razrasti alg. V laboratoriju sta ključna predvsem dva kazalnika fekalnega onesnaženja: bakterija Escherichia coli in intestinalni enterokoki.
Pri tem je treba poudariti, kaj takšne ocene sploh pomenijo. Ko je kopalna voda ocenjena kot odlična, to pomeni predvsem, da v njej niso zaznali problematičnih količin bakterij, ki kažejo na fekalno onesnaženje in bi lahko ogrožale zdravje kopalcev. Ne pomeni pa nujno tega, da je reka, jezero ali morje v celoti okoljsko neobremenjeno. V teh ocenah namreč niso zajete vse oblike onesnaženja, denimo pesticidi, farmacevtske snovi, mikroplastika ali splošno ekološko stanje vodnega telesa.
Po dežju raje počakati
Kakovost slovenskih kopalnih voda je že več let stabilna. Morje zaradi slanosti, sonca in večje samočistilne sposobnosti praviloma dosega najboljše ocene. Tudi Blejsko in Bohinjsko jezero ter Šobčev bajer so že dalj časa uvrščeni med odlične kopalne vode, čeprav lahko ob visokih temperaturah in slabši pretočnosti pride do cvetenja alg.
Najbolj spremenljive ostajajo reke. Njihova kakovost je odvisna od padavin, pretokov, spiranja kmetijskih površin, komunalnih izpustov in števila kopalcev. Po močnem dežju se lahko zaradi spiranja zaledja ter vdora padavinskih in odpadnih komunalnih vod poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost. Zato NIJZ kopanje po močnejših nalivih odsvetuje. Največja neznanka pa so tako imenovana divja kopališča: gramoznice, ribniki, bajerji in druga neuradna mesta, kjer se ljudje poleti radi hladijo, a niso vključena v državni nadzor. Tam kakovost vode praviloma ni znana, zato NIJZ opozarja, da se kopalci tam kopajo na lastno odgovornost.
Uradna ocena je torej spodbudna: slabih kopalnih voda v Sloveniji ni, morje pa sodi med najboljše v Evropi. A to še ne pomeni, da je vsaka poletna osvežitev enako varna. Najbolj preprost nasvet zato ostaja tudi najbolj smiseln: kopajmo se tam, kjer kakovost vode redno merijo, po močnem dežju raje počakajmo, kopalne vode pa ne pijmo. Tudi odlična kopalna voda namreč ni pitna voda.