Sredi vročega popoldneva, teh v zadnjih tednih ni manjkalo, sodeč po napovedih pa jih še kar nekaj časa ne bo, smo prejšnji teden ob skodelici kave v nekem baru v bližini ene od ljubljanskih osnovnih šol nehote, zaradi glasnosti pogovora za sosednjo mizo sedečih moških srednjih let, po načinu govora sodeč že malce pod vplivom alkohola (pivo bojda na soncu še bolj »prime«), med številnimi »nebulozami« zaslišali naslednjo, začela se je s kletvico: »P...., zdaj bo treba pa tu okoli spet paziti, kako vozimo. Naslednji teden bo tu spet polno policistov.«
V redu, v osnovi nič narobe. Vpričo policistov vsak, ki sicer tega ne počne, vozi previdneje: zniža hitrost, hitro odloži mobilni telefon, češ, jaz pa že nisem govoril, na avtocesti s prehitevalnega pasu zapelje na voznega, pri rumeni na semaforju avto nemudoma ustavi in ne pospeši … Pretirano moraliziranje o omenjeni izjavi zato morda ni na mestu. Je pa »zanimiva« z drugega vidika: veliko namreč pove o našem, še vedno napačnem dojemanju prometne varnosti. Če gre sklepati po razmišljanju omenjenega anonimneža, bo treba biti previden (zgolj) zaradi policistov? Toda policisti bodo tam s točno določenim namenom: zaradi šolarjev, ki bodo ponovno ali (tisti najmlajši) prvič zasedli šolske klopi in s tem okolice šol, to se pravi tudi poti in ceste. In zaradi njih bo treba paziti, ne zaradi policistov! Ti namreč tam ne bodo vse leto, šolarji pač.
Številke še vedno grozljive
Čeprav je dejstvo, da je bilo v zadnjih letih in desetletjih za njihovo varnost narejenega veliko, prav tako drži, da so otroci in mladoletni še vedno vse prevečkrat udeleženi tudi v najhujših prometnih nesrečah. V starostni skupini do 14 let je tako letos do konca avgusta umrl en udeleženec, 16 je bilo hudo telesno poškodovanih, v starostni skupini od 14 do 18 let pa sta umrla dva, medtem ko je bilo hudo telesno poškodovanih kar 34. »Otroci in mladoletniki so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi kot vozniki enoslednih motornih vozil (motocikli, mopedi …, op. p.), kolesarji in pešci. Njihove najpogostejše ugotovljene kršitve cestnoprometnih predpisov pa so povezane z neuporabo čelade, hitrostjo, nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje in neuporabo luči,« so nam ob tem povedali na policiji. Posredovali so nam še nekaj podatkov za zadnja leta, ki pravijo, da je v zadnjih treh polnih letih (2023, 2024 in 2025) v starostni skupini do 14 let na cestah življenje izgubilo pet otrok, 87 pa je bilo huje telesno poškodovanih. V starostni skupini med 14 in 18 let je bilo medtem v istem obdobju devet smrtnih žrtev, kar 165 mladostnikov pa se je hudo telesno poškodovalo. In ko smo že pri poškodbah – na Zavarovalnici Triglav ob tem opozarjajo, da v zadnjih letih strokovnjaki zaznavajo tudi porast nezgod, povezanih z uporabo električnih skirojev, pri čemer najpogosteje prihaja do poškodb rok, podlahtnic in zapestij, med poškodbami pa prevladujejo zlomi.
Številke so torej še vedno grozljive, sploh če vemo, da za vsako stoji še nepolnoletno človeško bitje in da vsaka takšna nesreča močno zaznamuje tudi življenje vseh bližnjih, od staršev in širše družine do prijateljev in znancev. Zato je zagotovo prav in pomembno vsakič znova opozarjati na posebno previdnost, ob začetku šole, ki sledi mirnemu poletju, še posebej, prav tako pa seveda ozaveščati in o pravilih varnega udejstvovanja v prometu izobraževati najmlajše.
18.200 kresničk, več kot 20.000 rumenih rutic
V ta namen so in bodo tudi letos potekale številne preventivne dejavnosti; prva, Varno v šolo, se je začela že prejšnji ponedeljek, 24. avgusta, in bo trajala do nedelje, 6. septembra. »Šolarji se vračajo na šolske poti. Bodimo nanje še posebej pozorni, sploh v prvih dneh, ko so otroci po daljših počitnicah še vedno razigrani, mlajši pa kot začetniki ne poznajo vseh pasti prometa na šolski poti ter zaradi starosti ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa. Prilagodite hitrost, še posebej v okolici šol, vrtcev in igrišč. Med vožnjo ne uporabljajte mobilnega telefona, za volan sedite trezni, vzdržujte varnostno razdaljo in predvidevajte prometne situacije. Otrokom moramo skupaj zagotoviti varno pot v šolo in domov. Ne samo na prvi šolski dan, ampak na vseh poteh, vse dni v letu,« je ob tem pozvala Saša Jevšnik Kafol, direktorica Agencije za varnost prometa (AVP), pri kateri dodajajo, da se moramo vsi vozniki zavedati, da otroci v prometu niso le pomanjšani odrasli. »Najmlajši udeleženci v prometu so namreč slabše vidni, vozila zaznajo pozneje, težje ocenijo njihovo hitrost in oddaljenost ter težje določijo smer, iz katere prihaja zvok. Njihovo pozornost hitro pritegne dogajanje v okolici, zato se lahko v prometu odzovejo drugače, kot pričakujejo odrasli. Vozniki morajo zato njihovo ravnanje predvideti, jim omogočiti varno prečkanje ceste ter hitrost prilagoditi razmeram,« opozarjajo pri AVP.
AVP bo občinam, ki so poslale naročilo, ob tem razdelila več kot 18.200 kresničk – za večjo vidnost in varnost prvošolcev, poseben poudarek namenja tudi ozaveščanju o varni in prijetni vožnji z avtobusom, že 21 let pa izvaja program Pasavček, ki otroke skozi igro, delavnice in predstave uči, da je »red vedno pas pripet«. Kot vselej pri vsem skupaj sodeluje tudi Zavarovalnica Triglav, pri kateri bodo najmlajšim šolarjem razdelili več kot 20.000 rumenih rutic. Mimogrede: prve rumene rutice so prvošolcem na naših tleh podeljevali že leta 1974, odtlej pa so postale simbol začetnikov v prometu, zaradi katerega jih vozniki lažje opazijo in vedo, da morajo biti še posebej previdni. Še pred tem, leta 1963, pa so ob začetku šolskega leta pri nas prvič potekale dejavnosti za varnost otrok v prometu, ki so nato postale tradicionalne.
