Na streho Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je to poletje helikopter najmanj štirikrat pripeljal planince, ki so doživeli bližnje srečanje s strupeno kačo. Z Malega vrha nad Žirovnico je poletel s planinko, ki jo je ugriznil modras. Pri Kocbekovem domu pod Ojstrico je pobral Hrvata, ki ga je ugriznila neznana kača. Kar dvakrat je letos helikopter poletel tudi proti Blejski koči. Najprej po 75-letnega planinca, ki se je po markirani planinski poti od Blejske koče namenil proti Mrežcam. Na strmejšem delu poti se je oprijel za vejo, a spregledal, da na njej počiva modras. Ta ga je ugriznil v prst desne roke. Le dan kasneje sta jo v bližini skupila dva mlada tuja planinca. Na poti proti Blejski koči sta posedela v travi, kjer sta očitno počivala tudi dva navadna gada. Ugriznila sta ju v podlaket in v prst. Kljub temu sta nadaljevala pot do koče in šele kakšnih 45 minut po ugrizu poiskala pomoč. S helikopterjem so ju odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center, kjer hranijo protistrup. Veliko pametneje bi se določila, če bi pomoč poklicala takoj, nato pa brez nepotrebnega premikanja počakala reševalce.
Vsi ne potrebujejo protistrupa
Skupaj so letos v UKC Ljubljana obravnavali devet ugrizov strupenih kač. Ko k njim pripeljejo pacienta, ga pregledajo, mu pomagajo z zdravili proti bolečinam in predvsem budno spremljajo delovanje srca in dihanja. Vsi, ki jih ugrizne kača, ne potrebujejo protistrupa. Zanj se zdravniki odločijo, kadar se oteklina hitro širi čez večji sklep (na primer komolec ali koleno) ali kadar se pojavijo splošni znaki zastrupitve, kot so slabost, omotica, težko dihanje ali padec krvnega tlaka. Pri nas imata protistrup na zalogi klinična centra v Ljubljani in Mariboru.
V Sloveniji do lani kar tri desetletja nismo imeli smrti zaradi ugriza kače. Izjema se je zgodila lani, ko je na Gorenjskem kača v roko ugriznila 80-letno žensko. S sprehoda se je odločila peš vrniti domov, a je vmes izgubila zavest. Ko so jo našli, je imela bolečine v trebuhu, težko je dihala. Stanje se ji slabšalo, umrla je med prevozom v bolnišnico. Kljub temu so takšni dogodki v Evropi precej redki. Običajno so ugrizi usodni za majhne otroke in dojenčke ter starejše s pridruženimi boleznimi srca, ožilja ali pljuč.
Koliko kač je v Sloveniji?
Tega ne ve nihče, saj za spremljanje populacije kač nimamo uvedenega monitoringa. »Vemo pa, kje prebivajo različne vrste strupenjač v Sloveniji,« pravi biolog Maj Kastelic iz Herpetološkega društva, ki se ukvarja s preučevanjem in varovanjem pri nas živečih dvoživk in plazilcev.
Poudari, da v Sloveniji živijo tri vrste strupenih kač, vse so iz družine gadov. »Najpogostejša in najbolj razširjena vrsta je modras, ki je razširjen po vsej Sloveniji in ga lahko srečamo tudi v nižinah. Po razširjenosti mu sledi navadni gad, ki je v večini Slovenije omejen le na visokogorje. Tretja vrsta, ki jo lahko srečamo v Sloveniji, pa je laški gad. Kot pove že ime, ga najdemo v Italiji in nekaterih sosednjih državah, v Sloveniji pa doseže skrajni vzhodni rob razširjenosti, zato ga lahko srečamo le zahodno od reke Soče na meji z Italijo,« našteje mesta, kjer je možnosti za srečanje s strupenimi kačami več.
Je letos kač več?
Kastelic kljub letošnjemu povečanju števila ugrizov tega ne more enostavno povezati s tem, da je letos kač več. Celo obrnjeno: plazilci, še posebno kače, so povsod po Evropi zelo ogroženi in njihov trend po zadnjih podatkih še vedno upada. »Najverjetneje je večje število ugrizov povezano z večjo aktivnostjo ljudi v naravnem okolju in z njihovo manjšo previdnostjo. V času vročinskih valov so gore bolj priljubljene, saj ponujajo nekoliko hladnejše temperature,« razmišlja sogovornik.
Je torej kače na plan množičneje zbezal vročinski val, ki smo mu bili priča letošnje poletje? Sogovornik potrdi, da so kače ob toplem vremenu bolj aktivne, a da se tudi one pred žgočim soncem umaknejo. »V vročih poletnih dneh so običajno najbolj aktivne v zgodnjih jutranjih urah, nato se tudi one umaknejo pripeki. Kače so namreč eksotermni organizmi, včasih so jim rekli hladnokrvni, kar pa ne pomeni, da je njihova telesna temperatura nujno hladna, temveč jo uravnavajo s temperaturo okolja. Če jim je hladno, se ogrejejo na soncu. Ko dosežejo ustrezno temperaturo ali je zunaj prevroče, pa se umaknejo v svoja skrivališča,« pojasnjuje in doda, da se različne vrste kač tudi različno odzivajo na toploto. »Modras na primer potrebuje višje temperature kakor navadni gad, zato tudi prebiva v nižjih nadmorskih legah, medtem ko navadnega gada srečamo predvsem v visokogorju,« pristavi sogovornik.
Kdaj kača ugrizne?
Za strupene kače, ki živijo pri nas, velja, da svojega strupa ne tratijo po nepotrebnem. Če ob ugrizu porabijo ves strup, ga morajo na novo sintetizirati, kar pomeni, da nekaj časa ne morejo loviti in se prehranjevati. Strup tako zanje pomeni preživetje, zato tudi človeka ugriznejo samo v obrambi. »Modras, navadni gad in laški gad so relativno majhne vrste kač, odrasli osebki običajno merijo med 60 in 90 centimetri, kar pomeni, da jim človek nikakor ne more predstavljati plena. Hranijo se predvsem z manjšimi glodavci, ki jih ujamejo z ugrizom iz zasede. V plen med ugrizom skozi strupnike vbrizgajo strup, s čimer ga imobilizirajo, da ga lažje ulovijo in pojejo. Kače znajo dobro oceniti velikost živali, ki jim lahko prestavlja plen, večje živali pa ugriznejo le v obrambi, če se jim te preveč približajo in nimajo možnosti pobega v skrivališče. Takšen ugriz včasih sploh ne vsebuje strupa, saj kača z njim varčuje in je ugriz lahko le opozorilne narave. To imenujemo suhi ugriz. In tudi kadar strup izbrizgajo iz strupnikov, lahko nadzorujejo količino, ki jo uporabijo,« razloži biolog. A ker sami seveda ne vemo, koliko strupa in če sploh je kača spustila ob ugrizu, moramo tudi po nasvetu biologa takoj poklicati pomoč.
Srečanje s kačo
Biolog ima glede srečanja nekaj povsem preprostih napotkov. Predvsem velja pravilo, da se ji mirno umaknemo. »Če je kača na pohodniški poti, jo na varni razdalji obhodimo. V primeru, da kačo srečate doma ali kje drugje, kjer bi lahko s svojo prisotnostjo predstavljala nevarnost, in poleg tega ne veste, za katero vrsto gre, pa se lahko po nasvet in pomoč obrnete na Kačofon, ki deluje v okviru Herpetološkega društva,« svetuje Kastelic.
