Filmska saga o britanskem tajnem agentu Jamesu Bondu velja za eno najdlje trajajočih filmskih franšiz v zgodovini. V 25 uradnih filmih se je ob neustavljivem agentu 007 zvrstila cela vrsta lepotic, zapeljivk, vohunk in usodnih žensk, ki so pogosto postale prav tako prepoznavne kot glavni junak. Toda čeprav je vloga Bondovega dekleta za marsikatero igralko pomenila izjemno priložnost, se je za nekatere izkazala za precej manj srečno, kot so pričakovale.
V filmskih krogih se je zato začelo govoriti o tako imenovanem prekletstvu Bondovih deklet. Po tej teoriji naj bi igralke, ki so nastopile ob slovitem agentu, pozneje le stežka dosegle primerljivo velik uspeh. Seveda gre predvsem za filmski mit, saj so si številne igralke tudi po nastopu v filmih o Bondu ustvarile uspešno kariero.
Med najbolj znanimi izjemami so Kim Basinger, ki je nastopila v Bondovem filmu Nikoli ne reci nikoli (Never Say Never Again), Carey Lowell, Michelle Yeoh, Denise Richards in Halle Berry. Vse so tudi po srečanju z agentom 007 ostale prepoznavne v filmskem svetu.
Manj sreče je imela Tanya Roberts, ena najbolj znanih seks simbolov osemdesetih let. Leta 1985 je ob Rogerju Mooru nastopila v filmu Od tarče do smrti (A View to a Kill), v katerem je upodobila Stacey Sutton. Njena igra je naletela na precej kritik, prislužila pa si je tudi nominacijo za zlato malino. Čeprav je pozneje še igrala, predvsem na televiziji, ji vloga Bondovega dekleta ni prinesla pričakovanega filmskega preboja.
Od zapeljivih lepotic do odločnih junakinj
Sčasoma pa so se merila začela spreminjati. V filmih o agentu Bondu so dobivale prostor igralke različnih narodnosti in videzov, njihove junakinje pa so postajale samostojnejše, odločnejše in pomembnejše za razvoj zgodbe.
V novejših filmih so tako nastopile tudi že uveljavljene zvezdnice, kot so Monica Bellucci, Olga Kurilenko in Eva Green. Njihove vloge niso bile več omejene zgolj na zapeljevanje glavnega junaka, temveč so postale pomemben del filmskega dogajanja. Spremembe odražajo tudi širši družbeni razvoj in drugačen odnos do ženskih likov v filmu. Medtem ko so bile prve Bondove spremljevalke pogosto predvsem okras na velikem platnu, so njihove naslednice dobivale vse več značajske globine, samostojnosti in moči.
Spreminjala so se celo njihova imena. V prvih filmih so se pojavljale junakinje z izrazito dvoumnimi imeni, kot so Pussy Galore, Honey Ryder in Kissy Suzuki. Danes takšna poimenovanja delujejo predvsem kot zanimiv spomin na obdobje, ko so filmski ustvarjalci ženske like predstavljali precej drugače kot danes.
Od belega bikinija Ursule Andress do Halle Berry
Ena najbolj nepozabnih Bondovih spremljevalk ostaja švicarska igralka Ursula Andress, ki je leta 1962 v prvem Bondovem filmu Dr. No upodobila Honey Ryder. Prizor, v katerem iz morja stopi v belem bikiniju, je postal eden najbolj ikoničnih trenutkov filmske zgodovine. Zanimivo je, da je igralka znameniti bikini oblikovala sama. Kostum je pozneje postal tako prepoznaven, da si je prislužil celo svojo stran na wikipedii.
V istem filmu je nastopila tudi britanska igralka Eunice Gayson, ki je upodobila Sylvio Trench. Bila je prva ženska, s katero se Bond romantično zaplete na filmskem platnu. Ustvarjalci so sprva razmišljali, da bi njen lik postal stalnica filmske serije, vendar so zamisel pozneje opustili. Gaysonova se je kot Sylvia Trench vrnila le še v filmu Iz Rusije z ljubeznijo.
Čez desetletja se ni spreminjala le podoba Bondovih deklet, temveč tudi predstava o idealnem ženskem telesu. V šestdesetih in sedemdesetih letih so prevladovale bolj naravne obline, pozneje pa so se pod vplivom fitnes kulture začele uveljavljati izrazito športne in izklesane postave.
Eden najbolj znanih primerov je Halle Berry, ki je leta 2002 v filmu Umri kdaj drugič (Die Another Day) upodobila Jinx Johnson. Za znameniti prizor v oranžnem bikiniju se je več mesecev intenzivno pripravljala, trenirala je borilne veščine in skrbela za svojo postavo. Prizor še danes velja kot poklon legendarni Ursuli Andress.
Povsem drugačno podobo Bondove spremljevalke je leta 2006 ustvarila Eva Green v filmu Casino Royale. Njena Vesper Lynd ni bila zgolj zapeljiva lepotica, temveč inteligentna, skrivnostna in čustveno kompleksna ženska, ki je pomembno zaznamovala Bondovo življenje. Prav primerjava teh junakinj razkriva, kako močno so se v več kot šestih desetletjih spremenili filmski ideali ženskosti. Bondova dekleta niso več zgolj spremljevalke glavnega junaka, temveč vse pogosteje samostojne osebnosti z lastnimi zgodbami.
In čeprav legenda o njihovem prekletstvu še vedno buri domišljijo ljubiteljev filma, so številne igralke dokazale, da lahko življenje po Bondu prinese tudi nove, še večje uspehe.
