Do jutri naj bi Demokratična republika Kongo (DRK) in Ruanda sklenili mirovni dogovor glede potekajočih bojev v vzhodnih provincah Konga. Tam je milica M23 v minulih mesecih zavzela precejšnje obmejne dele države, pri njenem prodoru pa jo podpira tudi Ruanda ter njene vojaške sile, ki si skupaj z uporniki prizadevajo zagotoviti nadzor nad tem delom države, bogatim z redkimi zemljami, minerali in drugimi naravnimi bogastvi. Celotna naravna bogastva DRK se sicer ocenjujejo na 24 trilijonov dolarjev.
Od januarja, ko se je začela ofenziva, je bilo ubitih najmanj 7000 ljudi, notranje razseljenih pa 7,8 milijona. Milica M23 je hitro napredovala ob vzhodni meji z Ruando in zavzela velik del dveh obmejnih provinc, Južnega Kivuja in Severnega Kivuja, ter njuni regionalni prestolnici Bukavu in Gomo. Po ocenah Združenih narodov naj bi jih podpiralo okoli 4000 ruandskih vojakov, vendar v M23 trdijo, da delujejo samostojno. Trenutno ostaja vprašljivo, ali bo res mogoče do jutri doseči dogovor med Ruando in DRK za končanje bojev v vzhodnem Kongu. Pozitivno je že to, da se je po začetku dialoga med državama tudi M23 pred dnevi zavezala k prekinitvi spopadov z vladnimi silami Konga.
Upor traja že dobro desetletje
Vse od ponovnega izbruha obsežnih spopadov v začetku leta so obstajale bojazni, da bi se napetosti med DRK in Ruando iz dveh od 26 kongovskih dežel morda prelile v širšo regionalno vojno. Ruanda je vpletenost v boje in podporo skupini M23 vedno zanikala in trdila, da deluje zgolj v samoobrambi pred vojsko DRK ter uporniško skupino, ki naj bi jo sestavljali storilci genocida nad ruandskim ljudstvom leta 1994.
Vzhodni del Konga je že več kot desetletje področje nenehnih spopadov. M23 je zgolj ena od več kot 100 uporniških skupin, ki delujejo v DRK. Po ocenah Združenih narodov naj bi leta 2012 ustanovljeni skupini pripadalo okoli 8000 borcev. Proti vladnim silam se bori predvsem zato, ker naj vlada ne bi izpolnila dogovora iz leta 2009 o končanju prejšnjega upora Tutsijev. M23 očita vladi, da borcev ni vključila v vojsko, da ni zagotovila zaščite manjšin in da ni prišlo do pravične razdelitve prihodkov od naravnih virov. Skupina zatrjuje, da želi zaščititi Tutsije tudi pred hutujskimi uporniškimi skupinami, ki so po genocidu v Ruandi prebegnile v DRK.
Okrepljena mirovna prizadevanja
Mirovni proces med DRK in Ruando se je znova okrepil prejšnji teden, ko sta zunanja ministra obeh držav v Washingtonu sklenila načelni dogovor, da v enem tednu dosežeta mirovni sporazum. V navzočnosti ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia je to predstavljalo pomemben korak pri reševanju večletnega spora med državama. Do ameriškega posredovanja je prišlo potem, ko je vlada DRK pred dobrim mesecem dni ameriški administraciji ponudila dostop do svojih redkih zemelj in pravico do izkoriščanja rudnin v zameno za varnostne garancije.
Američani pri iskanju dogovora med DRK in Ruando gradijo na prejšnjih mirovnih prizadevanjih Afriške unije in nazadnje še Katarja. Država, ki posreduje tudi med Izraelom in Hamasom, je marca uspešno posredovala pri nepričakovanem srečanju kongovskega predsednika Felixa Tshisekedija in ruandskega predsednika Paula Kagameja. Oba voditelja sta po srečanju pozvala k prekinitvi ognja, kar je nato odprlo možnosti za pogovore med Kongom in uporniško skupino M23.
Kaj vsebuje deklaracija iz Washingtona?
Deklaracijo v Washingtonu je podpisala zunanja ministrica DRK Thérèse Kayikwamba Wagner, v imenu Ruande pa zunanji minister Olivier Nduhungirehe. Z dogovorjenim dokumentom se vzpostavlja okvirni načrt za normalizacijo odnosov med državama. Obe državi se zavezujeta, da bosta spoštovali suverenost in ozemeljsko celovitost druge, prav tako pa se zavezujeta k medsebojnemu varnostnemu sodelovanju in regionalnemu gospodarskemu razvoju.
Toda težava potekajočih mirovnih pogajanj je, da jih po sicer sklenjeni prekinitvi spopadov z vladnimi silami zavrača vodja zavezništva uporniških skupin, med katere spada tudi M23. Corneille Nangaa, vodja zavezništva Skupin za reko Kongo, ki vključuje uporniško skupino M23, zavrača tako vladne poskuse vzpostavljanja partnerstva za naravne vire med ZDA in vlado DRK kot tudi sam mirovni proces pod ameriškim vodstvom. »Ta problem lahko bolje rešijo zainteresirani prebivalci Konga in ne tujci z različnimi geopolitičnimi načrti. Poskus podkupovanja ZDA z rudniki lahko spodkoplje verodostojnost ZDA,« je menil Nangaa.
