Slavnostni govorniki na Rožniku so bili predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) in Pergam.
Po več letih, odkar ni več kresovanja v Koblarjevem zalivu, so sindikati organizirali takšno prireditev tudi v Mariboru. Pod geslom Povezani smo močnejši! so vabili na kresovanja med drugim še v Murski Soboti, Gornji Radgoni in na Ptuju. Zabave ob kresu s koncerti in gostinsko ponudbo se potekale še v številnih drugih krajih.
Uprava za zaščito in reševanje poziva organizatorje k previdnosti pri kurjenju v naravnem okolju, še posebej ob vetru. Pri kurjenju kresov je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les, prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi ter kuriti odpadke.
Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih šest protestnikov.
Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije. Na Slovenskem so ga začeli praznovati v začetku 20. stoletja, kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.
