Za večino državljanov je RTV-prispevek v znesku 14,02 evra na mesec nekakšno nujno zlo, zaradi katerega so bržkone precej bolj kritični do vsebin RTV Slovenija kot do komercialnih televizij. A tudi vsebine slednjih niso zastonj, nasprotno, zanje plačujemo prek operaterjev, ki jim vsak mesec odštejemo po nekaj deset evrov. Na voljo imamo nekaj sto programov, med katerimi pa skoraj zagotovo večine ne spremljamo redno in na njihov izbor nimamo nobenega vpliva.
Denar, ki se zbere iz RTV-prispevka, je namenjen za delovanje celotnega javnega medijskega servisa. Gre za pet televizijskih kanalov, osem radijskih programov, teletekst, novičarski spletni portal, digitalni spletni arhiv, dostopnost vsebin za gluhe in slepe, raznovrstne izvirne vsebine in programe, ki so javnega pomena (otroške, izobraževalne, kulturne, verske, za avtohtone narodnostne skupnosti …), glasbeno produkcijo s simfoničnim orkestrom, digitaliziranje filmske in druge avdiovizualne dediščine, oskrbo prizemnega digitalnega omrežja, sofinanciranje neodvisne slovenske filmske produkcije in drugo.
Gledalke in gledalci TV Slovenija so na RTV-prispevek še posebej jezni zaradi velike količine oglasov. Odziv enega od njih je Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, uvrstila v svoje poročilo za lansko leto. Zapisal je: »Nisem za ukinitev RTV-naročnine! Sem pa absolutno proti dvigu prispevka. Iz preprostega razloga, ker je na RTV Slovenija zaposlenih bistveno preveč ljudi. Na tem segmentu ima RTV ogromno rezerve! Najlažje pa je seveda dvigniti naročnino in se ne ozreti vase. /…/ Že danes ni kaj gledati. Izjema so Evrovizija, EMA, MMS … Športa je malo … Gledamo le še prodajno okno /…/, ki ga ponavljajo po cele dneve po 30 minut … Spremeniti se mora organizacija dela v javnem RTV-zavodu. Pes laja, karavana pa bo šla dalje, delovalo se bo po starem in čez dve leti bodo z RTV vnovič pozivali vladajoče, da dvignejo naročnino!«
S povedanim se je v marsičem mogoče strinjati. Višji prispevek ne prinaša nujno boljših vsebin. Zaradi povišanja plač v javnem sektorju gre velik del denarja za plače zaposlenih. To, ali je teh preveč ali morda ravno prav, nikoli ni priljubljena tema. Na javni hrvaški televiziji so se denimo pred kratkim na tako imenovani mehek način poslovili od nekaj sto sodelavcev. Za zdaj ni slišati, da bi bilo njihovo občinstvo zaradi tega kaj prikrajšano.
