Devetinšestdeseta izdaja največjega evropskega glasbenega tekmovanja je 17. maja v Baslu postregla z nepozabnim finalnim večerom, ki ga je zaznamovala tretja zmaga Avstrije. Sam dogodek, ki je sicer minil brez večjih incidentov, je potekal v razprodani dvorani St. Jakobshalle, ki je gostila 26 finalistov izmed skupno 37 sodelujočih držav. Tudi Slovenije, ki pa se ji tokrat s Klemnom Slakonjo ni uspelo uvrstiti v finale. Naš mojster imitacij je namreč v prvem predizboru prejel zgolj 23 točk, kar je zadostovalo za 13. mesto. Na istem mestu je recimo leta 2021 končala Ana Soklič, ki je bila letos del slovenske strokovne komisije.
Brez finala 13-krat
»Gotovo smo si z ekipo želeli, da ves ta trud in pozitivna energija, ki sta bila vložena v projekt, obrodita sadove v obliki finala,« je strnil Klemen in dodal, da so na podlagi komentarjev poznavalcev dogodka upali tudi na več kot samo finale, vendar dodali, da je »na koncu realnost takšna, kot je«. Klemen je po nastopu v prvem predizboru dejal, da je bil občutek na odru fenomenalen. »Res smo dali vse od sebe, ampak očitno to ni bilo dovolj,« je še dodal.
Koncept nastopa so zasnovali Klemen Slakonja, Erik Bukovnik, Edward Clug in Nejc Levstik, slednji je tudi kreativni direktor in režiser nastopa. Klemnu sta se na odru pridružila tudi plesalca Miha Furlan in Matic Zadravec ter njegova partnerica Mojca Fatur, s katero sta si v soboto skupaj ogledala sklepno dejanje. In ko že govorimo o neuspehu. Slovenija je od leta 2004, ko je bil prvič uveden polfinalni večer, brez finala ostala 13-krat, osemkrat pa nam je uspel preboj v finale. In če smo bili na Evroviziji v preteklosti trikrat sedmi (Berta Ambrož 1966, Darja Švajger 1995 in Nuša Derenda 2001), se danes zdi, da je ob vseh finančnih in siceršnjih omejitvah na nacionalni televiziji zmanjkalo tudi ambicioznosti in je za vse nas vrhunski uspeh uvrstitev v finale. Sodeč po statistki se nam tako finale obeta leta 2027.
Basel zacvetel
Se pa z uspehom lahko pohvali tretje največje švicarsko mesto, ki je ves pretekli teden živelo v ritmu evrovizijskega tekmovanja. Basel je v tem času gostil številne spremljevalne dogodke. Evrovizijska vas v dvorani Messe Basel je prvič potekala v notranjih prostorih in sprejela več kot 12.000 obiskovalcev na dan. Tu so nastopale največje zvezde Evrovizije, kot je recimo tudi Conchita Wurst. Poleg tega so bile po mestu organizirane številne prireditve. Evrovizijski trg na Barfüsserplatzu je vsak dan ponujal tematske glasbene večere, od jazza do hiphopa. Evrovizijska ulica je postala središče ulične glasbe in kulinarike. EuroClub in EuroCafé pa sta gostila nočne zabave in druženja oboževalcev. Za organizacijo dogodka je Basel namenil približno 35 milijonov švicarskih frankov, pri čemer je bilo 500.000 frankov namenjenih samo za zaščito pred kibernetskimi napadi. Mestne oblasti tako pričakujejo, da jim bo dogodek, ki ga je po prvih ocenah obiskalo najmanj pol milijona obiskovalcev, prinesel okoli 60 milijonov frankov prihodkov, predvsem zaradi evrovizijskih turistov. Glede na to, da je mesto pokalo po šivih, se zdi, da bodo to številko celo presegli, kar na koncu pomeni, da je to glasbeno tekmovanje več kot dobičkonosno.
Bo 70. Evrovizija na Dunaju?
Štiriindvajsetletni zmagovalec JJ (njegovo pravo ime je Johannes Pietsch), ki v svoji skladbi Wasted love združuje opero in sodobne tehno ritme, je takoj po zmagi dejal, da bi bil vesel, če bo Dunaj z dvorano Stadthalle, kjer je bila Evrovizija 2015, gostil jubilejno tekmovanje, saj prav čez cesto stanuje s fantom. »To bi bilo nekaj najlepšega, kar bi se lahko zgodilo. Sploh če bi lahko vodil prireditev z izjemno Conchito Wurst,« je s sobote na nedeljo ob dveh ponoči na tiskovni konferenci dejal zbranim novinarjem. Pričakovati je, da bo gostiteljsko mesto izbrano še pred koncem poletja, priprave na dogodek pa so se že začele, so sporočili iz avstrijske ORF.
Naj na koncu omenimo, da je drugo mesto zasedel sporni Izrael, in sicer z balado New day will rise, ki jo je odpela Yuval Raphael, ki je kljub nizki oceni žirij prejela izjemno podporo občinstva. Menda znova z zajetnim oglaševanjem »glasujte za nas«. Izraelska udeležba je zaradi vojne v Gazi znova sprožila sicer mirne proteste, kar je privedlo do manjših incidentov tako v dvorani kot tudi zunaj. A vse skupaj je bilo precej mirnejše kot lani v Malmöju. Organizatorji so med drugim uporabili umetno aplavdiranje, da bi prikrili žvižge iz občinstva, kar je znova sprožilo razprave o svobodi izražanja. Evrovizija 2025 v Baslu bo kljub vsemu ostala zapisana kot ena najbolj raznolikih, čustvenih in odmevnih v zgodovini tekmovanja, saj je na koncu združila glasbo, kulturo in aktualna družbena vprašanja. Ni pa rešila vprašanja sodelovanja Izraela.
