Skladbo What's Going On je Barry Gordy, lastnik založbe Motown, pri kateri je glasba izšla, sprva oklical za nekaj najslabšega, kar je slišal, kljub temu pa je bila tudi ta med tistimi, ki so se uvrstile blizu vrha lestvic. Poleg omenjene naslovne skladbe sta bili to še Mercy Mercy Me (Ecology) in Inner City Blues ali Make me Wanna Holler. A zgodba tako o albumu kot tudi o Marvinu Gayu je tragična.

Rodil se je 2. aprila 1939 v Washingtonu v družini, ki ji je načeloval Marvin Gay starejši. Ta je bil duhovnik in obenem avtoritativen oče, nagnjen k alkoholizmu in transseksualnosti. Od družinskih članov je zahteval absolutno pokornost, obenem se je doma oblačil v žensko, kar je pri sinu vzbujalo občutke nelagodja, sramu in strahov, da podobni vzgibi morda ne tičijo tudi v njem. Njegov pevski talent je bil hitro zaznan. V cerkvi je začel peti pri štirih letih, sprva ob klavirski spremljavi očeta, ki je bil obenem mnenja, da je popularna glasba hudičevo delo in zavračanje boga, zato mladi Gay z vrstniki, ki so tedaj po ulicah in vogalih mesta skupinsko prepevali v slogu doo-wopa, nikdar ni pel v domači četrti. Doma je bil redno tepen za vsak najmanjši prestopek in družinsko fizično nasilje se je nadaljevalo v najstništvo, kar ga je navedlo k temu, da je pri sedemnajstih letih zapustil srednjo šolo in dom ter se pridružil vojski. Točneje letalskim enotam, a je hitro dojel, da ne bo nikdar prišel do pilotiranja reaktivca, zato je s hlinjenjem duševne motnje dosegel odpust.

Delal po svoje in drugače

Vrnil se je v Washington in nadaljeval glasbeno kariero, sprva v skupini, ki jo je pod svoje okrilje vzel Bo Diddley, vendar jim ni uspel komercialni preboj. Zato se je preselil v Detroit, kjer se je sprva udinjal kot studijski bobnar, nakar je po nastopu v hiši Barryja Gordyja podpisal pogodbo za Motown. K priimku Gay je dodal črko e, da bi se izognil namigovanjem na istospolno usmeritev. Obenem ni hotel peti rhythm & bluesa, s katerim je založba uspevala, temveč je želel izvajati bolj jazzovsko glasbo, na sledi Franka Sinatre.

Gaye je veljal za najbolj privlačnega mladeniča znotraj založbe in je pri enaindvajsetih letih postal tudi intimni partner Anne Gordy, od njega sedemnajst let starejše sestre šefa založbe. A vsi so imeli uspešnice, samo on, najlepši v firmi, ne. Privolil je v princip Motowna, po katerem je založba skladbe nizala na podoben način, kot so v detroitskih tovarnah izdelovali avtomobile. Po tekočem traku. Besedilopisci so pisali besedila, skladatelji skladali glasbo, glasbeniki igrali, pevci peli in založba je glasbo naročala ter tržila. Leta 1962 se je Marvin Gay s skladbo Stubborn Kind of Fellow končno potrdil tudi komercialno. Pri Motownu so dojeli, da je lepotec, kakršen je bil, in obenem izjemen pevec idealen za duete z ženskimi izvajalkami, kar je res navrglo nekaj uspešnic. Med drugim sta s Tammi Terrell odpela Ain't No Mountain High Enough, ki jo je kasneje v še večjo uspešnico spremenila Gordyjeva soproga, torej Diana Ross. A Terrellovi so odkrili možganski tumor in je prenehala nastopati. Gaye je nadaljeval sam in leta 1968 mu je uspela prva samostojna uspešnica I Heard It Through the Grapevine.

Napev, ki je govoril o sumničenju glede partnerske zvestobe, je docela odražal Gayevo življenje, saj je stalno sumničil svojo soprogo Anno, krožil po motelih in vdiral v sobe, misleč, da jo bo zasačil pri prešuštvu. Skladba je dosegla prvo mesto ameriške pop lestvice in postala najbolj prodajana mala plošča založbe Motown vseh časov. Istega leta je posnel tudi album MPG, deveti po vrsti, ki je prav tako zasedel vrh lestvice R&B albumov. A po smrti Tammi Terrell leta 1970 je zapadel v depresijo. Zakon z Anno Gordy mu je razpadal, zaradi finančne nespretnosti je dolgoval denar davkariji, počutil se je nevrednega pop uspeha in ujetnika založbe Motown. Doživljal je stanja depresije, podprta z vse večjo odvisnostjo od kokaina. Ko je leta 1970 izšel njegov deseti album, tega ni želel promovirati oziroma se ni odzval na nastope. Javno se je kazal v trenirki, kar v tistih časih ni bilo običajno – tudi glede tega ga je mogoče šteti med pionirje. Hotel je delati po svoje in drugače. Bil je prelomen čas. ZDA so bile zapletene v vietnamsko vojno, v kateri je kot vojak sodeloval tudi njegov brat Frank, ki je domov pisal pretresljiva pisma. In doma so se vrstili protivojni protesti.

Besedilo naslovne skladbe What's Going On, ki jo je Gaye posnel poleti 1970, se je nanašalo na policijsko nasilje ob študentskih protestih na Univerzi Berkeley, ko je policija streljala na protestnike in enega ubila. Guverner Kalifornije je bil tiste čase Ronald Reagan.

Havaji, Belgija, Los Angeles

Besedilo naslovne skladbe What's Going On, ki jo je Gaye posnel poleti 1970, se je nanašalo na policijsko nasilje ob študentskih protestih na Univerzi Berkeley, ko je policija streljala na protestnike in enega ubila. Guverner Kalifornije je bil tiste čase Ronald Reagan. Ko je skladbo slišal Gordy, je ni želel izdati, češ da je preveč politična. Gaye je v nasprotju s prakso Motowna skladbo tudi produciral in v njej odigral nekaj inštrumentov. V začetku leta 1971 je izšla brez Gordyjeve vednosti, nakar se je enem mesecu prebila na vrh lestvic. Gordy je Gayu moral dati proste roke, da dokonča celoten album. Končno je lahko snemal glasbo s pridihom jazza. Preostanek albuma je dokončal v vsega desetih dneh in ko je plošča izšla, se je v prvem letu prodala v dveh milijonih izvodov. Založba Motown je dobila svoje remek delo.

A to je bil obenem tudi življenjski višek Marvina Gaya. Leta 1982 je sicer posnel še veleuspešnico Sexual Healing, vendar je od izida What's Going On zasebno zgolj propadal. Po ločitvi od sedemnajst let starejše Anne Gordy se je poročil z osemnajst let mlajšo Janis Hunter, s katero je imel dva otroka, vendar se je tudi od nje ločil. Depresiven, paranoičen in odvisen od kokaina se je najprej zatekel na Havaje, potem je šel za nekaj časa živet v Belgijo, nakar se je vrnil v Los Angeles, v hišo, ki jo je kupil za svoje starše oziroma širše sorodstvo. In to ni bilo dobro. Njegov oče, s katerim sta si od najstniških dni nasprotovala, ni prenašal številnih, ki so hodili na obiske, in 1. aprila 1984, dan pred petinštiridesetim rojstnim dnevom, je sin po vnovičnem prepiru zavoljo nekih uradnih papirjev prvič v življenju udaril avtoritarnosti vajenega očeta. Slednji tega ni prenesel. Vrnil se je s pištolo in sina ustrelil. 

Priporočamo