Občina Radlje ob Dravi, ki s svojimi šest tisoč prebivalci leži v Dravski dolini tik ob meji z Avstrijo in se ponaša s številnimi gozdovi in hmeljskimi nasadi, zadnja tri leta opozarja nase tudi s festivalom Radljevanje, ki obiskovalce vsako leto privablja tudi s skrbno izbranimi koncerti priznanih slovenskih glasbenikov. Potem ko so v prejšnjih letih ponudili koncerte Magnifica, skupine Mi2, Avsenikov, Vlada Kreslina in Nine Pušlar, so letos že pripravili koncert Guštija in Tomija Megliča, do konca leta pa so bodo zvrstili še Jan Plestenjak, Rudi Bučar in Prifarski muzikanti. Nastope že uveljavljenih glasbenih gostov radi povežejo še s sodelovanjem mladih glasbenikov iz lokalne skupnosti, saj imajo glasbeno šolo z več kot 200 učenci.
Nova strategija
Ne prav velika občina, ki je v zadnjih letih od Turistične zveze Slovenije večkrat prejela priznanje za najlepše in najgostoljubnejše manjše mesto pri nas, ima velike načrte z nadaljnjim razvojem turizma. Doslej je turiste z vsega sveta tja že ducat let privabljal predvsem Vodni park Radlje z edinim naravnim oziroma biološkim bazenom pri nas, vključenim v mednarodno shemo tako imenovanih modrih zastav, ki jo ob izpolnjevanju strogih okoljskih kriterijev lahko pridobijo javna kopališča. »Vedeli smo, da je klasični bazen predrag, hkrati pa njegova velikost ne bi bila zadostna, zato smo iskali rešitev, ki bi bila povezana s sonaravnim, trajnostnim razmišljanjem. Tehnologijo smo našli v sosednji Avstriji, tako da se bazenska voda sama čisti z naravnimi filtri prek vodnih rastlin in povsem brez kemikalij, njeno čistočo pa se preverja s tedenskimi analizami. Bazen je res edinstven in si ga hodijo ogledovat tudi tujci, ki se za klasične bazene v bližini ne zmenijo. Prav zaradi tega bazena je bilo v v našo zakonodajo treba vključili še biološki bazen, saj smo dotlej poznali samo konvencionalna kopališča s klorom. Zaradi kontroliranega dna s črpalkami ga ni bilo mogoče uvrstiti med naravna kopališča, ampak velja za naravni bazen,« razloge za gradnjo in poimenovanje posebnega bazena pojasnjuje Gregor Likar, direktor javnega zavoda ŠKTM (kratice označujejo šport, kulturo, turizem in mlade).
V Radljah so že leta 2011 kot ena prvih občin registrirali lastno blagovno znamko Rad imam Radlje, namenjeno predvsem domačinom, letos pa so za turiste oblikovali še destinacijsko znamko »Radlje. Res je lepo« in pripravili komunikacijsko strategijo, ki vključuje logotip, posebno spletno stran visitradlje.com in različne plakate, ki vabijo na preživljanje prostega časa pri njih. Poleg kulturnih dogodkov po novem ponujajo tudi organizirano kolesarjenje po Dravski kolesarski poti z možnostjo izposoje e-koles, kmalu pa se obetajo nove aktivnosti tudi na reki, kjer se bo v prihodnjih letih mogoče voziti s kajaki, kanuji in rafti. Turistom lahko še pred izmikajočim se dokončanjem tretje cestne osi olajša prihod na prireditve že utečeno sodelovanje s slovenskimi železnicami, sicer pa v občini bolj kot na množice turistov računajo na butični turizem, ki ne škodi mirnosti in idili tamkajšnjega okolja.
Uspešni pri črpanju
Občina sodi med najuspešnejše pri črpanju sredstev EU. V čem je skrivnost uspeha? »Najpomembnejše pri pridobivanju evropskih sredstev je, da sproti slediš dokumentom, ki prihajajo iz Bruslja. Ne čakamo torej, da se dokumenti pojavijo v Sloveniji, ampak spremljamo že njihovo nastajanje in navodila v Bruslju, potem pa hitro iščemo primerne projekte,« razkriva skrivnost uspeha župan Alan Bukovnik.
Za Radljevanje ne dobijo sredstev iz EU, jih pa s pridom koristijo za potekajočo obnovo Dvorca Radlje in sodoben digitalni muzej, ki bo zaživel prihodnje leto. Ponosni so tudi na Sadjarski center Zavoda Radela, ki velja za zgledni primer socialnega podjetništva in tudi težko zaposljivim osebam zagotavlja delo, obiskovalcem po ponudbo odličnih jabolčnih sokov in drugih dobrot. Za ljubitelje napitkov iz hmelja, ki imajo v Radljah že dolgo tradicijo, pa je skoraj obvezen obisk butične pivovarne Time Brewery.
