Požrešna modra rakovica, ki je v severnem Jadranu zelo invazivna tujerodna vrsta, se širi tudi v lagunah slovenskega morja. Pri nas za zdaj ne opažajo velike gospodarske škode in grožnje za biotsko pestrost, v sosednji Italiji pa so že razglasili izredne razmere. Slovenija in Italija s skupnim projektom iščeta rešitve, kako učinkovito zajeziti modro invazijo.
Strokovnjaki ocenjujejo, da so modre rakovice v Jadran zašle z balastnimi vodami, ki jih spuščajo ladje. Problem pa je, ker pri nas nimajo naravnega sovražnika. V Sloveniji so prve primerke opazili leta 2019. Za zdaj je modra rakovica našla ugodne razmere v laguni Stjuža v Strunjanu, kjer se mešata sladka in slana voda, in v Sečoveljskih solinah. Tam se je močno namnožila, k sreči se drugam še ni razširila. »Pri nas kaže, da smo v prvi fazi invazije, ko modri rakovici še ni uspelo osvojiti drugih okolij,« pravi dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), kjer modre rakovice že temeljito preučujejo. Na posamezne primerke bodo namestili tudi oddajnike, da jim bodo lahko sledili na daljavo in dobili še več podatkov.
Množica školjkarjev zaprla dejavnost
O tem, ali bo tudi pri nas sledil italijanski scenarij, je še prezgodaj ocenjevati, pravi Lipej. V severni Italiji so se namreč modre rakovice v zelo kratkem času tako namnožile, da so opustošile gojišča školjk veneric (vongol) in spravile na kolena to dejavnost. »Modre rakovice so našim školjkarjem požrle za več kot 150 milijonov evrov školjk, 500 školjkarjev je zaprlo svojo dejavnost,« je povedal Marco Spinadin iz Konfederacije ribiških zadrug dežele Benečija. V Italiji je vlada imenovala celo posebnega komisarja za boj proti modri rakovici.
Spinadin pravi, da se v Italiji že zavedajo, da modre rakovice ne bodo mogli več povsem iztrebiti, lahko samo upajo, da bo invazija čim prej dosegla vrh in se bo populacija ustalila. Izlov oziroma fizična odstranitev teh rakovic je za zdaj edina znana metoda omejevanja njenega širjenja. Italijanski ribiči so iz morja izlovili že več kot 2,6 milijona ton osovraženega predatorja, a so skoraj tri četrtine tega ogromnega ulova uničili, saj med kupci ni bilo dovolj zanimanja. Kar je škoda, saj je meso modre rakovice podobno okusno kot meso domačih rakov, cena za kilogram pa ugodna. Na atlantski obali ZDA, kjer je domovina modre rakovice, je to glavni vir zaslužka ribičev in cenjena hrana.
Del italijansko-slovenskega projekta Bluecrab je tako kampanja, da bi več ljudi kupilo in uživalo modre rakovice tudi pri nas. Če je ne moremo iztrebiti, jo vsaj jejmo, se strinja stroka, ki raziskuje naše morje.
