Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs) je pripravila nove posplošene vrednosti več kot devetih milijonov hiš, stanovanj in drugih nepremičnin v Sloveniji. Njihovi lastniki bodo do konca meseca na svoj domač naslov prejeli obvestila, koliko je bilo njihovo nepremično premoženje vredno na prvi letošnji dan, vpogled pa bo kmalu omogočen tudi na spletnem portalu E-prostor. Ob vsaki novi objavi vrednosti doslej je spletni portal klonil pod težo klikov, kar dokazuje, da nas Slovence še kako zanimajo vrednosti, ki jih našim hišam in stanovanjem pripisujejo uradne evidence.
Podatek o vrednosti je bolj ali manj informativne oziroma orientacijske narave, saj pri prodaji hiše ali stanovanja prodajalec lahko postavi povsem drugačno ceno, na katero vpliva še marsikaj drugega, celo razgled s terase. Jasno je, da bodo prej ali slej te vrednosti postale osnova za izračun nepremičninskega davka, ki se v Sloveniji napoveduje že dolgo, trenutno pa posplošene vrednosti nepremičnin že krojijo marsikatero pravico na področju socialnih prejemkov. Vplivajo lahko na višino otroškega dodatka, državne štipendije, denarne socialne pomoči, sodišča jih pogosto upoštevajo pri določitvi takse ob dedovanju, medtem ko se zavarovalničarji in bankirji še vedno raje zanašajo na dodatne cenitve.
Največji vpliv na mesečne pravice
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam pojasnili, da vrednost nepremičnega premoženja lahko vpliva na vse pravice iz javnih sredstev, praviloma pa ima vrednost večji vpliv na tiste, ki se dodeljujejo mesečno, torej na denarno socialno pomoč, pogrebnino in posmrtnino, varstveni dodatek, plačilo obveznega zdravstvenega prispevka, subvencijo najemnine … Pri teh pravicah se namreč upoštevajo prosilčevi dohodki preteklih treh mesecev in praviloma tudi vrednost stanovanja oziroma hiše, v kateri prosilec prebiva, če je ta vredna več kot 120.000 evrov. Takšne zneske lahko hitro dosežejo tudi slabša in starejša stanovanja v nepremičninsko najbolj obleganih delih Slovenije, kot so Ljubljana, slovenska Istra, Kranjska Gora, Bled … Tolikšno vrednost v centru Ljubljane presegajo že dobrih 20 kvadratnih metrov velike garsonjere. Direktorica Centra za socialno delo južna Primorska Tjaša Rodman potrjuje, da vrednosti nepremičnin vplivajo na podelitev pravic. V njihovem centru sicer redko prejmejo takšne vloge, saj ugotavljajo, da se osebe z nepremičnino, ki presega vrednost 120.000 evrov, običajno niti ne odločijo za uveljavljanje rednih oblik pomoči, saj si ne želijo vračila in bremenitve. »Taki upravičenci, ki so v materialni stiski, se nato odločajo za izredne oblike pomoči, kot so izredna denarna socialna pomoč ali občinske denarne pomoči, kjer imamo strokovni delavci bistveno več možnosti za dodelitev z uporabo lastne presoje, poleg tega te oblike pomoči niso vračljive,« izkušnje predstavi sogovornica.
Centri za socialno delo imajo v takšnih primerih možnost, da upoštevajo nekatere posebne okoliščine in vrednosti stanovanja ne štejejo.Takšen primer je denimo nasilje v družini. Ne morejo pa na podlagi te izjeme pravic dodeljevati v nedogled – po letu in pol prejemanja pomoči morajo prosilci soglašati s tem, da jim država na delu stanovanja ali hiše vpiše prepoved odtujitve in obremenitve. Povedano preprosteje: posameznik se mora strinjati, da bo po njegovi smrti nepremičnina – ali njen del – postala last države. Posplošena vrednost nepremičnine ima nekoliko manjši vpliv na socialne pravice, ki se dodeljujejo letno. To so otroški dodatek, državna štipendija, subvencija malice za učence in dijake, znižano plačilo vrtca … Pri teh pravicah se prvenstveno upošteva površina oziroma velikost stanovanja, in ne njegova vrednost. Če družina živi v primerno velikem stanovanju ali hiši, se nepremičnina pri izračunu ne bo upoštevala, če pa biva v več kot dvakrat večjem stanovanju, kot določa pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj, bo vrednost »presežnih« kvadratov vplivala tudi na socialne pravice. V vsakem primeru se pri izračunu za pridobitev socialnih pravic v celoti upoštevajo vrednosti dodatnih nepremičnin, torej vikendov, počitniških hišic, dodatnih stanovanj in poslovnih prostorov, ki jih prosilci ne uporabljajo za svojo dejavnost. Ljudi v stiski v teh primerih pogosto bremenijo podedovane nepremičnine, ki jim ne prinašajo nobenih premoženjskih koristi in jih kljub trudu ne morejo prodati.
Nove vrednosti bodo vplivale šele prihodnje leto
Nove vrednosti nepremičnin bodo bistveno višje od tistih iz leta 2020, ki jih za dodelitev pravic trenutno upoštevajo centri za socialno delo. To pomeni tudi večjo verjetnost, da bi prosilci hitreje presegli cenzuse za pridobitev socialnih prejemkov ali se uvrstili v razred z nižjim zneskom pomoči. Na ministrstvu za delo in socialne zadeve pravijo, da se tega zavedajo, zato so dosegli, da se nove, pravkar objavljene posplošene vrednosti nepremičnin pri ugotavljanju pravic iz javnih sredstev ne bodo upoštevale še vse do 31. julija 2026. V tem času bo ministrstvo cenzuse prilagodilo novim razmeram na trgu, za koliko se bodo premoženjski cenzusi spremenili, pa še ne morejo oceniti.
Vrednost nepremičnin se upošteva tudi v postopkih dedovanja. Sodišča v vsakem primeru, tudi če nekdo stanovanje ali hišo podeduje v prvem dednem redu, ki je oproščen plačila davka na dedovanje, odmerijo sodno takso, podlaga zanjo pa je prav vrednost nepremičnin. Če dedič sodišču ne predloži drugih dokumentov ali cenitve vrednosti nepremičnin, bo to sodno takso odmerilo od posplošene vrednosti, ki jo je izračunala Geodetska uprava RS. Tudi pri plačilu davka na dediščino je ta podatek eden bolj merodajnih in ga je pred Finančno upravo RS, ki odmerja davek, težko skriti. V krajih, kjer nepremičnine dosegajo višje cene, je zato tudi davek na dedovanje višji, saj se zanj upošteva tržna vrednost nepremičnin.
Preverili smo tudi, kako podatek o posplošeni vrednosti nepremičnin upoštevajo zavarovalnice in banke. Ne ene ne druge tega podatka ne jemljejo za svetega, še manj nanj opirajo svoje odločitve. Luka Pušnik iz Zavarovalnice Triglav nam je pojasnil, da pri zavarovanjih namesto posplošene tržne vrednosti upoštevajo dejanske gradbene stroške. »V Zavarovalnici Triglav zavarovalno vrednost pri zavarovanju gradbenih objektov določamo na osnovi gradbene vrednosti objekta. To je vrednost, ki obsega stroške gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del ter vgrajene opreme,« je razložil. Tudi v Novi Ljubljanski banki so nam pojasnili, da zavarovanj posojil s hipotekami na stanovanja ali hiše ne opirajo na podatek Geodetske uprave, temveč na cenitev nepremičnin, ki jo izvede pooblaščeni ocenjevalec. Uradni cenilci so torej trenutno v vseh postopkih edina pot za dokazovanje višjih ali nižjih vrednosti, kot jih je izračunala Geodetska uprava. Glede na to, da so s tem povezani stroški, je treba dobro razmisliti in preračunati, ali se nam ugovor izplača.
