»Saj bo zdržalo, kajne? Recite, da bo res lepo vreme! Kako pa bi se vi odločili na mojem mestu? Naj grem na morje ali ne?« To ni stavek iz kakšne terapevtske seanse, temveč tipičen telefonski klic, ki ga prejme dežurni meteorolog v Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso). Lahko rečemo tudi takole: kljub poplavi vremenskih aplikacij in dostopnosti napovedi na vsakem koraku vse kaže, da je še vedno zaželena tudi strokovna potrditev izbire, s katero lahko slehernik razjasni marsikakšno vremensko dilemo. Število klicev na plačljivo številko agencije se namreč povečuje, včasih preseže tudi petdeset na dan. Meteorologinja Veronika Hladnik Zakotnik iz Arsa tudi pritrjuje, da ljudje pogosto kličejo prav zato, ker so zmedeni zaradi preobilice informacij z različnih aplikacij in ne vedo, kateri bi zaupali.
Podobno izkušnjo ima Aleš Satler, prognostik in napovedovalec vremena v oddaji 24ur na Pop TV. Zanj je napovedovanje vremena prava umetnost. Za nekajminutno televizijsko napovedjo, podprto z grafikami in satelitskimi slikami, se skrivajo ure različnih analiz, priprav in poglobljenega razumevanja kompleksnih vremenskih procesov.
Napovedovanje vremena v geografsko razgibani Sloveniji je namreč vse prej kot enostavno. »Pri nas so največji dejavnik gore in morje,« pojasnjuje Satler. Ta geografska specifika določa, da so napovedi statistično gledano pogosteje netočne kot denimo na ravninskih območjih sosednje Madžarske.
Da ne omenjamo sneženja. Veronika Hladnik Zakotnik nam je med drugim zaupala, da je v zadnjih letih zlasti nehvaležna napoved meje sneženja, saj je veliko mejnih situacij, kjer že pol stopinje Celzija razlike v temperaturi pomeni bistveno drugačno vreme – bodisi obilico dežja bodisi snega.
Skratka, vreme pri nas, kot kažejo že besede sogovornikov, napovedujejo dobro podkovani strokovnjaki – na nacionalki to storijo zaposleni iz omenjene agencije, na Pop TV je Aleš Satler eden od dveh strokovnjakov, ki pripravljajo besedilo in grafike tudi za kolege, med drugim tudi za Katjo Jevšek.
A kaj bi vse to, ko pa nam potem štrene zmeša geografski relief … in podnebne spremembe na svoj način.
Posebni izzivi
S še nekaj prav posebnimi izzivi nam lahko postreže naše vreme. Recimo bolj redne poletne nevihte, ki nastanejo zaradi lokalne pregretosti. Te je praktično nemogoče natančno napovedati. Veter po višini je namreč eden ključnih dejavnikov za njihov nastanek, poudarja Satler.
Tudi tako imenovani genovski cikloni, ki pogosto prinašajo padavine v Slovenijo, so trd oreh za prognostike. »Najprej moraš predvideti nastanek ciklona, potem zadeti še njegovo predvideno gibanje in še kaj drugega, zato je pri napovedovanju padavin pogosto prisotna negotovost,« razlaga sogovornik. Že »majhen«, petdesetkilometrski odklon na poti takšnega ciklona lahko pomeni popolnoma drugačno vremensko sliko za Slovenijo.
Arsovi meteorologi zato rezultate meteoroloških modelov vedno prilagajajo slovenskim krajevnim posebnostim. »Starejši kolegi, ki so nam predajali svoje znanje, so vedno poudarjali lokalne modrosti, ki veljajo pri nas. Je pa tako, da jih zares vzameš za svoje šele, ko jih doživiš na lastni koži. Takrat jih razumeš in lažje pojasniš tudi tistim, ki nas pokličejo po telefonu,« je še povedala Veronika Hladnik-Zakotnik.
Med te posebnosti sodijo pojavi, kot je spuščanje nizke oblačnosti z južnih bohinjskih gora pred prihodom hladne fronte ali specifično vreme pod Nanosom in razlike med vremenom na obeh straneh Trojan. »Še vedno trdim, da bi morali biti najboljši lokalni meteorologi prognostiki lokalni prebivalci, predvsem tisti, ki veliko delajo zunaj, gledajo v nebo in imajo izkušnje,« je pristavila.
Osnova modrosti
Osnova dobre vremenske napovedi so torej dobri podatki. Meteorološki model je v osnovi kombinacija matematičnih in fizikalnih enačb, ki opisujejo atmosfero in vremenske procese. Za reševanje teh je potrebna ogromna količina podatkov iz različnih virov: od klasičnih meteoroloških hišic na tleh, satelitskih meritev, treh oceanografskih boj na morju pa vse do podatkov, ki jih posredujejo letala med pristajanjem in vzletanjem. Vsako jutro z vrta Arsa v Ljubljani poleti tudi meteorološki balon, ki beleži podatke o temperaturi, tlaku in vetru do višine deset kilometrov ali več. Za daljinske meritve atmosfere uporabljajo tudi radarje in sodarje.
»Vse te meritve za nas predstavljajo prvi približek za trenutni opis stanja,« pojasnjuje Veronika Hladnik-Zakotnik. Ker pa lahko vsak podatek vsebuje napako, bodisi zaradi samega inštrumenta bodisi zaradi zaokroževanja, meteorologi naredijo več izračunov z rahlo spremenjenimi začetnimi podatki. »Več ko imamo izračunov, z natančnejšo verjetnostjo lahko izračunamo temperature, padavine. Podatke vpišemo v model, ki izračuna, kaj se bo zgodilo v prihodnjih urah, dneh, tednu. Številke se tako pretovorijo v barve na zemljevidu.«
Tudi Satler potrjuje, da sodobni vremenski modeli generirajo več deset različnih napovedi na podlagi rahlo spremenjenih začetnih pogojev, pri čemer se povprečje teh izračunov izkaže za najbolj zanesljivo. Vreme je namreč kaotičen sistem, kjer »že mala sprememba v začetnih pogojih lahko vpliva na to, kako se bo vreme obnašalo pri nas čez nekaj dni«.
Prognostiki seveda ne spremljajo le dogajanja nad Slovenijo, ampak širšo sliko nad Evropo, saj več kot polovica vremenskih procesov k nam prihaja iznad Atlantika z zahodnimi vetrovi.
Vloga tehnoloških velikanov
V zadnjih letih so na področje vremenskih napovedi močno vstopili tudi tehnološki velikani, kot je Google, ter številni spletni portali in aplikacije. Kako pa se primerjajo ti digitalni oraklji?
Google pri vremenskih napovedih uporablja kombinacijo različnih podatkovnih virov in modelov. Med viri, ki jih navajajo, so Nemška meteorološka služba, Kanadska okoljska služba in mreža evropskih nacionalnih meteoroloških služb. Za kratkoročne napovedi padavin (do 12 ur vnaprej) Google uporablja lastno tehnologijo Google Nowcast, ki združuje radarske podatke in numerične vremenske modele. Ta tehnologija temelji tudi na zmogljivostih umetne inteligence za analizo podatkov visoke ločljivosti.
Spletni portali in aplikacije za vremensko napoved delujejo na podoben način, in sicer tako, da pridobivajo podatke iz različnih globalnih in regionalnih vremenskih modelov.
Mimogrede, iz francoskega modela ARPEGE je izpeljan tudi slovenski lokalni model ALADIN/SI, ki ga uporablja Arso in ima višjo ločljivost (približno 4,4 kilometra), kar omogoča boljše prilagajanje napovedi kompleksnemu slovenskemu terenu.
Mnoge aplikacije uporabljajo torej isti osnovni vir podatkov, zato iskanje bistvenih razlik med njihovimi napovedmi včasih nima smisla. Nekatere aplikacije kombinirajo podatke iz več virov in jih nato prilagodijo glede na uporabnikovo lokacijo. Kljub temu velja previdnost. Kot opozarjajo nekateri viri, so napovedi na platformah, kot sta google ali accuweather, lahko zelo splošne in manj natančne za specifične mikrolokacije, še posebno v razgibani pokrajini, kot je Slovenija. Te platforme lahko razglasijo deževen dan že pri 30-odstotni možnosti padavin in napovejo dež na širšem območju, kot dejansko pada.
Spremljanje uradnih virov
Za bolj zanesljive lokalne napovedi zato priporočajo spremljanje uradnih virov, kot je Arso (meteo.si), ki uporablja model ALADIN in kjer prognostiki podatke dodatno interpretirajo in prilagajajo.
Ugotavljajo še, da se natančnost vremenskih napovedi z leti izboljšuje, predvsem zaradi uporabe vse boljših superračunalnikov in vse večje količine vhodnih podatkov, vključno s satelitskimi meritvami. Za obdobje do treh dni vnaprej so napovedi, še zlasti glede padavin, že precej zanesljive. Pri napovedovanju daljših obdobij stabilnega vremena, kot so poletni vročinski valovi, pa je mogoče biti precej natančen tudi za deset dni ali celo dva tedna vnaprej.
Kljub vsem tehnološkim pripomočkom ostaja človeški dejavnik pri napovedovanju ključen. Telefonski klici na Arso kažejo na potrebo po osebnem stiku in razlagi. Najpogosteje kličejo kmetje v času košnje, poleti organizatorji prireditev, pozimi organizatorji tekmovanj na snegu, v zadnjem času pa tudi filmske ekipe.
Po velikih poplavah leta 2023 se pred vsakim večjim nalivom oglašajo zaskrbljeni prebivalci poplavnih območij. »Precej nehvaležno delo imamo. Povedati moramo, kar vemo, tako da ljudi dodatno ne prestrašimo. Tudi nas skrbi, ali se je naša napoved uresničila,« priznava Veronika Hladnik Zakotnik.
Tudi delo televizijskega napovedovalca vremena ima svoje specifike. Aleš Satler si večino materiala, vključno z grafikami, pripravi sam, saj je po izobrazbi meteorolog. Zanimivost njegovega dela na Pop TV je vključevanje fotografij gledalcev, katerih delež znaša že skoraj 90 odstotkov vseh, ki jih v oddajah uporabijo. Ta praksa, ki traja že skoraj desetletje, ustvarja vez z občinstvom in dodaja osebno noto.
Veronika Hladnik Zakotnik, ki vreme napoveduje tudi na nacionalni televiziji, pa bi si želela več časa za vremensko napoved, saj je včasih težko v kratkem času zadovoljiti raznoliko Slovenijo, zato zmanjka časa za bolj sproščene uvode in zaključke.
In še opozorilo: meteorologi na nacionalni televiziji niso »vremenarji« ali »vremenkoti« – ta izraza sta rezervirana za napovedovalce na komercialnih televizijah, so nam pojasnili.
