Elektrifikacija voznega parka, ki bo prej ali slej postala obvezna, poteka že tako dolgo, da je tudi v Sloveniji zaživel trg rabljenih električnih vozil. Tako vsaj pravi eden od pionirjev električne mobilnosti pri nas Andrej Pečjak z inštituta Metron, ki je povedal še marsikaj zanimivega o rabljenih električnih avtomobilih.
Kakšne so trenutne razmere na trgu rabljenih električnih avtomobilov pri nas?
»Trg rabljenih električnih vozil je kar velik. Zaradi nižanja cen novih vozil in prihoda novih modelov upadajo cene rabljenih, še vedno pa so ti na večjih trgih ugodnejši kot pri nas, kjer je trg razmeroma majhen in zato izbira ni prav velika. K nakupu rabljenih vozil v tujini zelo pripomore tudi subvencija Borzena v vrednosti 3000 evrov, ki jo lahko kupec uveljavlja, če je kupil vozilo v eni od držav Evropske unije, kjer je bilo prvič registrirano po prvem novembru 2021. Omenjeno subvencijo dobi kupec za vozila, katerih cena ni presegla 45.000 evrov, za zneske vozil od 45.000 do 65.000 evrov pa je subvencija 2000 evrov. Pri nakupu rabljenega vozila v tujini je za pridobitev subvencije pomembno tudi to, da mora biti vozilo kupljeno z računom od podjetja, ki se ukvarja s prodajo rabljenih vozil, in ne s pogodbo neposredno od fizične osebe. Subvencija je na voljo tako za podjetja kot tudi za fizične osebe. Omejitev starosti je zaradi tega, da se ne bi uvažalo 'starih kant' oziroma električnih vozil prve generacije.«
Kateri modeli rabljenih električnih vozil so najbolj zaželeni in kolikšne so okvirno cene?
»Trenutno se najbolj kupujejo tesle model 3, kia niro, volkswagna ID.3 in ID.4, med cenejšimi pa renault zoe ter še vedno volkswagna e-up in e-golf. Teslo model 3 letnik 2022 z do 100.000 prevoženimi kilometri lahko v tujini kupite že za 22.000 do 25.000 evrov – tako imate lahko tak avto registriran v Sloveniji že za dobrih 20.000 evrov, če nakupni ceni odštejete še subvencijo. ID.3 ali kio niro dobite še nekaj 1000 evrov ceneje. Če kupujete vozilo na podjetje, ki je davčni zavezanec, lahko odbijete še DDV in v tem primeru je izračun še ugodnejši. Skratka: električne avtomobile je v Sloveniji ta hip mogoče kupiti tako ugodno, da dvomim, da bodo časi za nakup kdaj boljši, kot so letos in bodo verjetno še prihodnje leto.
Verjetno bi cene lahko še precej upadle, če ne bi uvedli dodatnih carin na kitajska vozila, bo pa nazadnje električni avto bolj dostopen, kot so danes avtomobili na pogon s fosilnimi gorivi. Tako je zato, ker ima električni avto manj delov, baterije pa se tudi hitro cenijo zaradi nove tehnologije (LiFePO4), ki omogoča poceni izdelavo. Zakaj? Zato, ker v njej ni več dragih kovin. Žal je Evropa pri tej tehnologiji nekoliko zaspala …«
Pa kupci te ugodnosti izkoriščajo? Bi lahko rekli, da je trg rabljenih električnih vozil pri nas že zaživel v pravem pomenu besede, ali na kaj takega še čakamo?
»Trg je v Sloveniji v zadnjem letu močno zaživel, ker je zdaj dejansko prvič mogoče kupiti uporabno električno vozilo za ceno, ki je primerljiva bencinskemu. Največja ovira tako ostaja infrastruktura za velik del prebivalstva, ki stanuje v večstanovanjskih stavbah in nima možnosti polnjenja. Tega izziva za zdaj še nismo rešili, se pa lahko zgledujemo po dobrih praksah iz nekaterih evropskih držav, predvsem skandinavskih.«
Kako se nakup rabljenega električnega avtomobila sicer razlikuje od običajnega, z motorjem z notranjim zgorevanjem? Verjetno je treba biti posebej pozoren na baterije – kako preverimo, kakšno je njihovo stanje?
»To o kratki življenjski dobi baterij je mit, ki je daleč od resnice. Celo deset let stari električni avtomobili le redko izgubijo več kot deset do 20 odstotkov zmogljivosti, večja težava je to, da so proizvajalci, razen Tesle, do leta 2018 vgrajevali majhne baterije velikosti 20 do 30 kilovatnih ur, kar je bilo uporabno le za kratke vožnje, tudi ko je bil avto nov. Sedanji avtomobili imajo baterije zmogljivosti od 40 do 90 kilovatnih ur, zato so težko primerljivi s starejšimi s pol manjšo zmogljivostjo, čeprav je model vozila enak. Stanje baterije se da preveriti na več načinov – lahko s testno vožnjo od polnega do skoraj praznega in potem z merjenjem, koliko energije gre vanjo, ali pa pri mehaniku z OBD-testerjem, s katerim se da na avtu videti vsako celico posebej. Da so baterije ena zanesljivejših komponent na električnem avtu, vam sicer pove že to, da vsi proizvajalci ponujajo na baterije od sedem do deset let, en proizvajalec pa celo doživljenjsko garancijo. Tega ne ponujajo za noben drug sestavni del.«
Na kaj pa morajo biti kupci potem še posebej pozorni?
»Na vse, na kar morajo biti tudi pri fosilnem avtu (podvozje, notranjost, morebitni trki, pnevmatike), poleg tega pa vseeno še na velikost in ohranjenost baterije, vrsto polnilnika in polnilne vtičnice ter komplet polnilnih kablov, navadno sta dva, a ga prodajalci dostikrat vzamejo iz avta. Na vrsto polnilnika je treba biti posebej pozoren pri starejših modelih znamk Kia, Hyundai, Nissan in podobnih, ki imajo lahko še enofazne polnilnike, kar za našo trifazno napeljavo ni najugodneje, saj je hitrost polnjenja manjša. Lahko se sicer odločite tudi za enofaznega, vendar le, če se vozite na krajše razdalje in se vam avto prek ene faze lahko čez noč dovolj napolni – nekje od 25 do 30 kilovatnih ur. Mora pa biti tak avto za okrog 2000 evrov ugodnejši od enakega s trifaznim polnilnikom.
Pomembno je tudi, katero vrsto grelca ima avto. Toplotna črpalka je zelo dobrodošla, ker klasični grelec pozimi zelo zmanjša doseg, za kar 20 do 30 odstotkov. Veliko novih vozil se je prodajalo (in se še vedno prodaja) z enim ali drugim sistemom, razlika v ceni je bila od 1000 do 2000 evrov, pri prodaji rabljenega pa to navadno pozabijo navesti. Doplačilo je vsekakor vredno izdatka. Pozoren je treba biti tudi na vozila, uvožena iz drugih delov sveta, ker taka nimajo trifaznih polnilnikov, pogosto pa tudi niso združljiva z našim sistemom hitrega polnjenja DC in ne morete uveljavljati garancije, ki je omejena na vozila za evropski trg.«
Kolikšna je sploh najdaljša življenjska doba električnega avtomobila in kaj je pri takem avtu prva večja stvar, ki jo je treba zamenjati, če seveda ni nepredvidenih dogodkov?
»Pri električnem avtu je tako kot pri fosilnih vozilih zadnje generacije pogosto težava kompleksna elektronika. Z leti ter vožnjo po vlagi in soli se bodo te težave večale. Del, ki pri električnem vozilu največkrat odpove, je polnilnik. Baterije so kritične le pri starih generacijah vozil nissan leaf, ker so imele slabo termično regulacijo. Če je lastnik tak avto pogosto polnil na hitrih polnilnicah in ga vse poletje puščal na soncu, so baterije degradirale, lahko tudi za 30 odstotkov. Poudarjam pa, da je baterija ena najzanesljivejših komponent na vozilu. Pri nas v podjetju Metron imamo v električni floti sedem avtomobilov znamke Tesla, od tega so štirje stari deset let ali več in vsi štirje imajo prevoženih več kot 220.000 kilometrov. Ena tesla, model S letnika 2014, ima prevoženih celo 470.000 kilometrov, a drugih težav, kot je menjava komponent podvozja ter tu in tam kakšne kljuke, nimamo. Verjamem, da marsikateri bralec tega ne bo verjel, ker je propaganda proti elektrifikaciji prometa pri nas zelo močna.«
