Zbrali smo nekaj zanimivosti, dejstev o vremenu in napovedovanju, ki nam bodo gotovo prišle prav, če se bomo kdaj napovedovanja vremena lotevali sami. Recimo, da je to nekakšen »vremenarski blefsikon«. Sicer laično napovedovanje ni posebno zanesljivo početje, zagotovo pa je zabavno. Začnimo torej.
Kaj narekuje naše vreme?
Najbolj enostavno povedano: vreme narekujejo območja nizkega in visokega zračnega tlaka. Kadar je tlak visok, lahko pričakujemo stabilno vreme, nizek tlak prinaša oblake in dež. Slovenija je pod pogostejšim vplivom anticiklonov. Statistika kaže, da ti vplivajo na vreme v dveh tretjinah leta. Na vreme pri nas imajo skozi vse leto velik vpliv cikloni, ki nastajajo nad severnim Atlantikom in se nato pomikajo proti Evropi. Pri tem so sila pomembne razlike v tlaku, saj te poganjajo zračne mase. Hitreje se tlak na nekem območju spreminja, močnejši je veter. Če tlak močno pada, je to napoved precej burnega vremenskega dogajanja.
Kaj je to genovski ciklon?
Nad Genovskim zalivom lahko nastane ciklon, kar je pogosto povezano s prihodom hladnega zraka nad zahodne Alpe. Nad našimi kraji takrat zapiha okrepljen jugozahodni veter, ki iznad morja prinaša večjo vlago. In ker da toplo morje v ozračje več vlage kot hladnejše, je temperatura morja pomemben dejavnik glede tega, kako obilne bodo padavine pri nas.
Kaj pa sta sibirski in azorski anticiklona?
Jeseni se nad daljno Sibirijo začne oblikovati visok zračni tlak z mrzlim zrakom. Ta se lahko pozimi razširi tudi nad Slovenijo.
Toplejši je azorski anticiklon, ki skozi vse leto nastaja v bližini Azorskih otokov. Ko se poleti razširi k nam, pričakujejo sončno in vroče vreme, pozimi pa je zaradi temperaturnega obrata toplo predvsem v višjih legah, pojavi se lahko nizka oblačnost ali megla.
Kdaj je najlažja in kdaj najtežja napoved?
Načeloma in poenostavljeno velja, da bi si iz opisa vremenske slike lahko vsak napovedal vreme za prihodnje dni. To denimo velja, ko se bližajo najbolj značilni cikloni. Najbolj predvidljivi so jeseni, takrat iz vremenske slike lažje dešifrirajo, kakšno vreme bodo prinesli. Ciklon nad osrednjim Sredozemljem bo prinesel obilne padavine in poplave, ob morju okrepljen jugo.
Najtežji dnevi v službi prognostika nastopijo, ko spomladi v napovedi preberejo besedno zvezo »višinsko jedro hladnega zraka«. Takrat ne vedo, kaj bo. Pri tleh tega jedra ne zaznajo kot ciklon, v višinah pa se vrti in obnavlja ravno nad našimi kraji. To pomeni nenapovedljivo vreme. Že manjši premik jedra povsem spremeni vremensko napoved.
O vremenskem slovarju
Vremenoslovci imajo svoj vremenski besednjak, s katerim nam skušajo na čim bolj razumljiv način približati vremensko dogajanje.
Oblačnost predstavljajo v osminah neba, ki ga prekrivajo oblaki. Nič osmin pomeni, da na nebu ni oblakov, osem osmin pa, da je nebo v celoti pokrito z oblaki. Opisno si pogled na nebo sledi takole: jasno, pretežno jasno, delno jasno, delno oblačno, zmerno oblačno, pretežno oblačno, oblačno. Delno jasno pomeni, da je manj kot polovica neba prekritega z oblaki. Zmerno oblačno pa, da je do šest osmin neba prekritega z oblaki.
Nizka oblačnost so oblaki do dva kilometra višine, srednja oblačnost od dva do šest kilometrov, od sedem do deset kilometrov pa je visoka oblačnost.
Sončno vreme in jasno vreme nista sopomenki, kot bi si kdo mislil. Pri visoki oblačnosti je vtis vremena sicer še vedno sončen, vendar ne moremo reči, da je vreme jasno, ker ne vidimo modrega neba.
Drugačne lestvice vetra
Med zanimivosti med drugim sodi podatek, da je lestvica vetra za Primorsko drugačna kot za preostalo Slovenijo, saj jo kroji burja. Za Slovenijo tako prognostiki napovejo močan veter, takrat ko sunki vetra presežejo 70 kilometrov na uro. Na Primorskem pa sunki burje od 50 do 85 kilometrov na uro pomenijo šele »šibko do zmerno burjo«, od 85 do 100 kilometrov velja zmerna burja, sunki od 100 do 120 kilometrov pomenijo močno burjo, nad 140 kilometrov na uro pa zelo močno burjo.
Nam ledeni možje res kaj povedo?
Najpomembnejši vremenski svetniki so ledeni možje: Pankracij, Servacij in Bonifacij, ki godujejo med 12. do 14. majem in po ljudskem izročilu radi prinesejo pozebo. Dolgoletne meteorološke meritve ne kažejo, da bi prav ti koledarski dnevi v povprečju vremensko izstopali. Meteorologi poskušajo ledene može razlagati kot zadnji možen prodor hladnega zraka nad naše kraje.
Ne pozabimo na trende
Če želimo biti še bolj uspešni pri napovedovanju, bomo bržkone videti še posebno pametni, če upoštevamo naslednje trende.
Pri nas v zadnjih letih beležijo porast temperature zraka na vseh območjih. Jutra so se pri tem ogrela bolj kot popoldnevi in v mestih so zaznali večji porast kot na podeželju.
Dvig temperature je večinoma odraz globalnih podnebnih sprememb, posledično govorijo o povečanju števila toplih dni (in zmanjšanju števila ledenih dni).
Jeseni je več padavin, v drugih letnih časih pa jih je manj. Opazili so seveda tudi zmanjšanje višine novega snega in krajše trajanja snežne odeje po Sloveniji.
