Na ravni EU je stanje skrb vzbujajoče: le osem odstotkov podjetij uporablja UI, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih veščin. Kot odgovor je EU zagnala štiriletni projekt ARISA (Artificial Intelligence Skills Alliance), katerega cilj je zmanjšati primanjkljaj znanj z razvojem evropske strategije za veščine, novih učnih načrtov in programov usposabljanja. Projekt želi pospešiti usposabljanje in zagotoviti, da bo razvoj umetne inteligence v Evropi potekal v skladu s humanističnimi vrednotami.
Spremembe na trgu dela so eksponencialne
Spremembe zaradi umetne inteligence niso več postopne, temveč eksponencialne. Poročilo AI Jobs Barometer 2025 podjetja PwC razkriva, da panoge z visoko uporabo UI dosegajo trikrat višjo rast produktivnosti. Spretnosti na delovnih mestih, izpostavljenih UI, se spreminjajo za 66 odstotkov hitreje, plače pa rastejo dvakrat hitreje. To kaže, da se naložbe v nova znanja neposredno odražajo v višjih prihodkih. Hkrati se zmanjšuje pomen formalnih diplom, saj delodajalci zaradi hitrega razvoja tehnologij iščejo predvsem praktične in dokazljive veščine.
Katere veščine bodo ključne?
V prihodnosti zgolj tehnično znanje ne bo več dovolj. Delodajalci vse bolj iščejo strokovnjake, ki združujejo tehnične kompetence z mehkimi veščinami. Najbolj iskani bodo posamezniki, ki obvladajo kritično razmišljanje, reševanje problemov, podatkovno in UI pismenost, čustveno inteligenco, prilagodljivost ter komunikacijo. Umetna inteligenca je namreč najučinkovitejša, če jo usmerjajo sodelujoči človeški timi. Povpraševanje po naprednih IT znanjih, kot so strojno učenje in obdelava velikih podatkov, strmo narašča, medtem ko osnovne digitalne veščine postajajo standard. Ta razvoj ustvarja nove poklice; danes več kot desetina delavcev opravlja dela, ki leta 2000 niso obstajala, kot sta analitik podatkov in razvijalec celostnih spletnih rešitev.
Slovenija na prelomnici: priložnosti in ovire
Slovenija je na pomembni prelomnici. Čeprav po osnovnih digitalnih veščinah prebivalstva (46,5 %) zaostajamo za povprečjem EU, imamo prednosti, kot sta dobra povezljivost in visoka stopnja uporabe UI v podjetjih. Postavljeni so strateški temelji (npr. strategija »Digitalna Slovenija 2030«), a prenos znanja v gospodarstvo je prepočasen, opozarja Gospodarska zbornica Slovenije. Raziskava »Poklicni barometer« za leto 2026 napoveduje izrazit primanjkljaj kadra na tehničnih in naravoslovnih področjih, kar potrjuje nujnost hitrega ukrepanja.
Od podatkov do odločitev: dobre poslovne odločitve temeljijo na povezovanju kompetenc
Danes podjetja ne živijo v pomanjkanju podatkov, temveč v njihovem obilju. Pravi izziv ni več, kako jih zbrati, ampak kako jih razumeti, interpretirati in pretvoriti v poslovno vrednost. Podatki so postali pomembna poslovna valuta sodobnega gospodarstva, umetna inteligenca pa zmogljivo orodje za njihovo obdelavo. A pravo vrednost še vedno ustvarjajo ljudje – tisti, ki razumejo poslovni kontekst, znajo informacije kritično presoditi in jih uporabiti za premišljene odločitve. Ker so AI-orodja vse dostopnejša, postaja še pomembnejše vprašanje njihove pravilne uporabe. Podjetja ne potrebujejo zgolj uporabnikov orodij, temveč ljudi, ki razumejo, kaj rezultati pomenijo, kje so omejitve tehnologije in kako preveriti kakovost informacij.
Digitalna preobrazba zato ni več zgolj naloga IT-oddelkov. Postala je del financ, marketinga, prodaje, logistike in managementa. Na te izzive se odzivajo izobraževalne ustanove, kot je B2 Visoka šola za poslovne vede (B2 VŠPV), ki s svojimi študijskimi programi povezuje poslovanje, informatiko, podatkovno analitiko in umetno inteligenco. Njeno izhodišče je jasno: sodobna podjetja potrebujejo kadre, ki znajo tehnologijo razumeti v poslovnem kontekstu. Šola je tudi partnerica v zgoraj omenjenem evropskem projektu ARISA, kar potrjuje njeno zavezanost k razvoju veščin prihodnosti v skladu z evropskimi smernicami.
Študij za tiste, ki želijo razumeti digitalno poslovanje
Študijski programi na B2 Visoki šoli za poslovne vede so namenjeni tistim, ki želijo razumeti, kako se sodobno poslovanje povezuje s tehnologijo, podatki in digitalnimi rešitvami.
- Poslovna informatika je primerna za tiste, ki jih zanima povezovanje poslovnih procesov in informacijskih sistemov. Gre za področje, kjer tehnologija ni sama sebi namen, temveč orodje za boljše delovanje organizacij.
- Poslovna analitika je namenjena vsem, ki jih zanima delo s podatki, kazalniki, poročili in podpora odločanju. V času, ko podjetja vse bolj temeljijo na podatkovno podprtih odločitvah, postaja ta profil eden pomembnejših v sodobnem poslovnem okolju.
- Magistrski program Management in informatika pa nagovarja tiste, ki želijo svoje znanje nadgraditi in prevzemati zahtevnejše strokovne ali vodstvene vloge v digitalno usmerjenih organizacijah.
Ena ključnih prednosti sodobnega študija je njegova uporabnost. Na B2 Visoki šoli za poslovne vede poudarjajo povezovanje teorije in prakse, delo na primerih ter razvoj kompetenc, ki so uporabne v gospodarstvu. Posebno pozornost namenjajo fleksibilnosti študija, saj so programi zanimivi ne le za mlade, temveč tudi za že zaposlene, ki želijo nadgraditi svoje kompetence ali spremeniti karierno pot.
Poklici prihodnosti bodo povezovalni
Poklici prihodnosti ne bodo ločeni na »poslovne« in »tehnološke« tako ostro, kot so bili nekoč. Najbolj iskani bodo ljudje, ki znajo povezovati različna področja: poslovanje s podatki, tehnologijo z uporabniško izkušnjo, analitiko z odločanjem in umetno inteligenco z odgovornostjo. To so kadri, ki bodo podjetjem pomagali razumeti spremembe in ustvarjati nove priložnosti. Prav programi, ki integrirano združujejo te svetove, so ključni za premostitev vrzeli na trgu dela in uspeh slovenskega gospodarstva.
