Ponedeljkovo sporočilo vlade je poskrbelo za malenkostno olajšanje pri porabnikih dizelskega goriva: liter tega pogonskega goriva se bo danes pocenil za 9,2 centa in bo od danes stal 1,811 evra. Liter 95-oktanskega bencina se je sočasno podražil za 1,5 centa in bo do vključno 7. septembra stal 1,623 evra. Padec regulirane maloprodajne cene dizla ni posledica političnega posega vlade Janeza Janše v izračun, temveč rezultat gibanja borznih cen goriv v minulem tednu.
Gorivi še vedno ostajata nadpovprečno dragi, kar še zlasti velja za dizel, katerega cena je v preteklih tednih dosegala rekordne vrednosti in se je približala dvema evroma po litru. Pri tem se znova postavlja vprašanje, zakaj so uporabniki vozil na dizelski pogon v slabšem položaju kot vozniki vozil z bencinskim motorjem. Zakaj je dizel dražji od neosvinčenega bencina, če sta oba pridobljena iz iste surovine?
Z dizlom, dražjim od bencina, smo se v Sloveniji prvič soočili leta 2008. »Številni lastniki vozil na dizelsko gorivo ne morejo razumeti, zakaj je zdaj dizel dražji od bencina. Večina jih je avto s takšnim motorjem kupila ravno zaradi varčnejše vožnje,« je tedaj pisal časnik Finance.
Jalove obljube avtomobilske industrije
Podražitev so strokovnjaki tedaj utemeljili z bistvenim povečanjem prodaje avtomobilov z dizelskimi motorji. Ta je v letih poprej naraščala zaradi preproste obljube proizvajalcev: več prevoženih kilometrov in cenejše gorivo. Tem spremembam na avtomobilskem trgu je sledilo povečano povpraševanje po dizelskem gorivu, zaradi česar se je Evropa pred leti srečala s pomanjkanjem dizla in presežkom bencina. Rafinerije so se kmalu prilagodile razmeram, cena dizla je padla pod ceno bencina, obe gorivi sta se nato pri nas vztrajno dražili.
Avgusta 2018 se je zgodba ponovila – cena litra dizla je vnovič presegla ceno litra bencina. Kot razlog so strokovnjaki med drugim navajali upad povpraševanja po bencinu. Relativno gledano se dizel ni podražil, pač pa se je bencin pocenil. To cenovno neskladje se je v Sloveniji – s krajšimi prekinitvami – obdržalo vse do danes.
Na podražitve goriv v letošnjem letu bistveno vplivajo vojne razmere na Bližnjem vzhodu. Cena surove nafte je namreč daleč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na cene goriv. Dobava surove nafte pa je zaradi napetosti med Iranom in ZDA močno motena. Skozi Hormuško ožino se je pred izbruhom spopadov zagotavljala približno petina svetovnih potreb po surovi nafti. Zaprtje ali motnje v ožini se neposredno odslikajo na ceni sodčka nafte brent, ki se je v medletni primerjavi podražila za tretjino, v medmesečni primerjavi pa je cena višja za sedem odstotkov. Olajšanja ni na obzorju, saj je v preteklih dneh ponovno prišlo do obstreljevanja.
Borzna cena surove nafte pa nima bistvene vloge pri cenovnem razkoraku med dizlom in bencinom. »Bencin in dizel sta različna proizvoda, s katerima se trguje ločeno, zato ima vsak svojo tržno ceno,« pojasnjujejo v Petrolu. »Ta je odvisna predvsem od ponudbe in povpraševanja, razpoložljivosti goriva, zalog ter geopolitičnih in logističnih razmer.«
Dizel se draži hitreje kot bencin
Dizelsko gorivo ima pomembno vlogo v tovornem prometu, industriji in drugih gospodarskih dejavnostih, zato lahko ob povečanem povpraševanju ali omejeni ponudbi njegova cena raste hitreje kot cena bencina. Zato se ceni dizla in bencina ne gibljeta nujno enako kot cena surove nafte.
Na končno ceno goriva na prodajnem mestu vplivajo predvsem nabavna cena na mednarodnih trgih ter davki in druge dajatve. »Prihodnje gibanje cen je težko napovedovati,« še pravijo pri Petrolu, »saj je odvisno predvsem od razmer na mednarodnih trgih, ponudbe in povpraševanja ter geopolitičnih dogodkov. Zato se skozi čas spreminja tudi razlika med cenama dizla in bencina.«
Splošno pojasnilo Petrola ne omenja bistvenega dejavnika cenovnih neskladij: rafiniranja. Dizelsko gorivo je težje in manj hlapno kot bencin, zaradi česar ga je procesno lažje rafinirati iz surove nafte. Kljub temu postaja predelava nafte v dizelsko gorivo vse dražja.
Evropa ima zaradi zapiranja lastnih kapacitet manj rafinerijskih zmogljivosti kot nekoč, posledično je celina pri dizlu bolj odvisna od uvoza. Obratovanje rafinerij po svetu pa je že mesece močno moteno; celotna svetovna proizvodnja je julija v medletni primerjavi padla za skoraj pet milijonov sodov nafte na dan.
Marže rafinerij v atlantskem bazenu in v Evropi so po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) poleti dosegle rekordne vrednosti. Po izračunu Evropske centralne banke so stroški in marže rafiniranja ter distribucije pred krizami k ceni litra dizla v območju evra prispevali približno deset centov. V prvih treh tednih julija je ta prispevek znašal že okoli 35 centov na liter. Pri bencinu je bil skok manjši – s približno štirih na okoli 23 centov. To pomaga pojasniti, zakaj je trenutno cenovno bolj obremenjeno predvsem dizelsko gorivo, je poročal časnik Večer.
Rusija mora uvažati nafto
Na dvig marž bistveno vplivajo geopolitični konflikti: veliki proizvajalci dizelskega goriva, kot sta Kitajska in Indija, so utrpeli proizvodne vrzeli zaradi motenj pri dobavi surove nafte iz Perzijskega zaliva. Svetovni trg je ostal tudi brez presežkov dizelskega goriva, ki so jih poprej proizvajale rafinerije na Bližnjem vzhodu. Posledično je dizelskega goriva na trgu še bolj primanjkovalo kot same surove nafte.
Na evropske razmere posredno vpliva tudi ukrajinska kriza. Ruska federacija, nekoč ena vodilnih svetovnih proizvajalk naftnih derivatov, se sooča z izzivi v energetskem sektorju. Tamkajšnje rafinerije so pod konstantnimi napadi z droni. Zaradi poškodovane infrastrukture se mora Rusija delno zanašati na prilagoditve uvoza in trgovskih poti prek Turčije, Kazahstana in Belorusije, Moskva pa je sočasno omejila izvoz dizelskega goriva.
Sklepni dejavnik je še slovenska metodologija izračuna reguliranih cen neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva. V formuli se upoštevata gibanje cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanje tečaja ameriškega dolarja proti evru. V izračun najvišjih dovoljenih maloprodajnih cen obeh goriv je vključen tudi dodatek za biokomponento, ki se izračunava za vsako gorivo posebej.
Vlada omejuje še višino marže slovenskih distributerjev in določa trošarine. Obenem je začasno opustila plačilo prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve za izpuste ogljikovega dioksida.