Borut in njegova ekipa iz Finmesha so se na Web Summit 2025 odpravili kot eden od slovenskih startupov v nacionalni delegaciji. Pol leta kasneje so del WinterBatch26, pospeševalniškega programa v Unicorn Factory v Lizboni, kjer uporabljajo njihove vire za dostop do investitorjev in mednarodno rast. Drugo slovensko podjetje se je februarja vrnilo v Lizbono na sestanek s partnerjem, ki ga je spoznalo na dogodku, in se zdaj dogovarja za vstop na portugalski trg, katerega potencialna vrednost bi lahko dosegala milijone. To niso obljube iz brošure. To so rezultati, ki so jih udeleženci nacionalne delegacije sami opisali šest mesecev po dogodku.
Dva dogodka, na katera gleda ves tehnološki svet
Web Summit v Lizboni je eden največjih tehnoloških dogodkov na svetu. Vsako leto pritegne več kot 70.000 obiskovalcev iz več kot 150 držav: ustanovitelje, investitorje, predstavnike korporacij, medije in radovedneže, ki želijo prvi videti, kam gre tehnologija. Slush v Helsinkih je drugačna zgodba: bolj zbran, bolj osredotočen, z okoli 12.000 udeleženci, a s slovesom enega najbolj investicijsko usmerjenih startup dogodkov v Evropi. Skupno jima je eno: na enem mestu zbereta toliko ljudi iz globalnega startup ekosistema, da se priložnosti, ki bi jih sicer lovili mesece, znajdejo le nekaj korakov stran.
Letos slovenski startupi na oba dogodka znova ne gredo sami. SPIRIT Slovenija, javna agencija, organizira nacionalni delegaciji, ki slovenskim zagonskim podjetjem omogočita nastop v okviru uradne slovenske predstavitve.
Kaj pravzaprav dobiš, če greš z delegacijo
Sam vstop na Web Summit ali Slush je za marsikateri startup logistični in finančni zalogaj. Delegacija ta zalogaj bistveno olajša. Izbrana podjetja dobijo razstavni prostor in akreditacije za dogodek, dostop do uradne networking platforme in sestankov z investitorji ter mesto pod skupno slovensko zastavo, ki na tako velikem dogodku pomeni večjo prepoznavnost in kredibilnost.
Še preden ekipa sede na letalo, jo čaka pripravljalni mentorski program: priprava pitcha, investicijsko svetovanje, poslovna komunikacija in priprava na mreženje. Prav ta priprava se je v praksi izkazala za enega od ključnih adutov. Eno od podjetij je investicijsko rundo na koncu zaprlo tudi po zaslugi pripravljalnih delavnic, ki jih je vodila Nina Dremelj, in kredibilnosti, ki jo je pridobilo z udeležbo.
Kaj se je zares zgodilo prejšnjim udeležencem
Najbolj iskren odgovor na vprašanje »se splača?« dajejo tisti, ki so že šli. Šest mesecev po lanski delegaciji na Web Summit so udeleženci povedali naslednje.
Eno podjetje je na dogodku navezalo stik s Qatar Media Centrom, ki zbira startupe za prehod v Katar in ponuja začetni kapital do 500.000 evrov; pogovori še tečejo. Fintech Finmesh je iz dogodka odnesel konkreten dogovor z brazilskim podjetjem na področju plačilnih storitev in vstop v pospeševalnik v Lizboni. Eno od podjetij je sklenilo ustni dogovor za vstop na portugalski trg, potencialno večmilijonske vrednosti. Več podjetij je dobilo medijske objave v specializiranih slovenskih medijih in nove poslovne pogovore, ki se nadaljujejo tudi po dogodku.
Hkrati so udeleženci pošteni glede tega, kaj dogodek ni: večina ni odnesla podpisane investicije takoj. Web Summit je, kot pravijo sami, odličen za vidnost, mreženje in vstop na trge, manj pa je mesto, kjer se runde sklenejo na licu mesta. Investicijski učinki pridejo počasi, skozi follow-up v mesecih po dogodku. Prav zato so med udeleženci, ki iščejo kapital, nekateri Slush ocenili kot še bolj naravnost koristen, saj je manjši in bolj osredotočen na investitorje.
Nasvet tistih, ki so že bili tam
Če povzamemo, kar so udeleženci svetovali bodočim udeležencem, vse se vrti okoli ene besede: priprava. Začnite vsaj mesec prej. Postavite si jasne, merljive cilje in jih dosledno zasledujte. Fokusirajte se na sestanke ena na ena, saj se prava vrednost ustvari v živih pogovorih, ne na stojnici. In ne zanašajte se zgolj na uradno aplikacijo dogodka: zanimive ljudi poiščite tam, nato pa jih kontaktirajte tudi po drugih kanalih. Največ iztržijo tisti, ki pridejo z opravljeno domačo nalogo, ne tisti, ki upajo, da se bo nekaj zgodilo samo od sebe.
Kako se prijaviti
Prijave za delegaciji potekajo elektronsko prek spletne aplikacije JRP na spletni strani SPIRIT Slovenija – www.spiritslovenia.si. Aplikacija se odpre 22. junija 2026, skrajni rok za oddajo prijav pa je 28. julij 2026. Izbrana podjetja bodo o rezultatih obveščena najkasneje do 14. avgusta 2026.
Prijavijo se lahko slovenska startup in scale-up podjetja z lastnim tehnološkim produktom in mednarodnimi ambicijami. Podrobni pogoji, merila in obrazec so na voljo v javnih povabilih na spletni strani agencije.
Mesta so omejena. Če imate produkt, ekipo in voljo, da ga pokažete svetu, je to vaša priložnost. Naslednja zgodba o slovenskem startupu, ki je v Lizboni ali Helsinkih našel svoj prvi tuji trg, bo morda lahko prav vaša.