Koalicijska pogodba predvideva zagotovitev brezplačnega paketa osnovnih bančnih storitev za vse, ki prejemajo plače, pokojnine in druge redne dohodke. »Paket bo vključeval brezplačno odprtje in vodenje računa, debetno kartico ter pet dvigov mesečno na bankomatih brez nadomestil,« se glasi zaveza. Nova slovenska vlada bi se pri tem zgledovala po sosednji Hrvaški, ki je lani osnovne bančne storitve za prejemnike rednih dohodkov uredila kot brezplačne in s tem osnovni račun obravnavala kot storitev v splošnem interesu, ne zgolj kot tržni produkt.

Ekonomsko in ustavno sporno?

A očitno pri nas ne bo šlo tako zlahka. V Združenju bank Slovenije predloga, pričakovano, ne podpirajo. Ocenjujejo namreč, da bi bile morebitne določbe, ki bi kreditnim institucijam – kot gospodarskim delniškim družbam – nalagale izvajanje določenih storitev brezplačno, lahko problematične z vidika temeljnih ekonomskih načel in osnovne funkcije gospodarskih družb, ki morajo ustvarjati dobiček na konkurenčnem trgu, kar pomeni tudi, da je oblikovanje cen tržno. Takšni predlogi bi lahko po njihovem mnenju odprli tudi pomembna ustavnopravna vprašanja, pri čemer se sklicujejo na več ustavnih določb, med drugim na pravico do lastnine in svobodne gospodarske pobude. Združenje tako posredno žuga tudi z ustavno presojo morebitnih tovrstnih zakonskih določb.

Bi banke stroške prenesle na druge produkte?

Na vprašanje glede stroškov brezplačnega osnovnega paketa in njihove kompenzacije pri drugih storitvah v združenju odgovarjajo, da jih je težko oceniti, saj se poslovni modeli bank ter hranilnic med seboj razlikujejo in bi bili učinki lahko zelo različni. »Vendar pa pri morebitni uvedbi popolnoma brezplačnega paketa osnovnih bančnih storitev seveda obstaja realno tveganje, da bi se najmanj v delu stroški prenesli na druge bančne produkte ali segmente uporabnikov,« pravijo.

Če bi banke morebiten izpad prelile v višje cene drugih storitev ali v agresivnejše trženje plačljivih paketov, ukrep za potrošnike ne bi prinesel dejanskega prihranka, ampak le prerazporeditev stroškov.

Zveza potrošnikov Slovenije

V največji slovenski banki, NLB, so svoje komitente pred kratkim obvestili o podražitvi nekaterih svojih paketov z avgustom, vendar, sodeč po njihovem pojasnilu, ta odločitev ni povezana s koalicijsko napovedjo sprememb na področju osnovnih bančnih storitev, pač pa z zavarovanjem za spletne zlorabe, v zvezi s katerim so prejeli precej povpraševanja strank. »V pakete bomo s 1. avgustom tako vključili kolektivno kibernetsko zavarovanje zavarovalnice Triglav, ki stranki nudi dodatno zaščito pred finančnimi posledicami izbranih spletnih prevar in zlorab.« Dobiček Skupine NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak, je lani sicer znašal 503 milijone evrov in tako že tretje leto presegel pol milijarde evrov. Druge slovenske banke – nekatere so z letom 2026 oziroma konec lanskega leta že zvišale stroške vsakodnevnega bančnega poslovanja – so pri komentarjih sicer bolj zadržane, češ da bodo podrobnejše ocene vplivov na poslovanje in cenovno politiko mogoče šele, ko bodo znane podrobnosti predlaganih rešitev. Zavzemajo se za uravnotežene rešitve – tako da ob zagotavljanju dostopnosti bančnih storitev za komitente omogočajo tudi dolgoročno vzdržnost poslovanja, stabilnost sistema ter nadaljnje vlaganje v razvoj in inovacije v bančnem sektorju.

V Združenju bank se tudi sprašujejo, ali bo v naslednjem koraku država želela naložiti brezplačne produkte tudi drugim gospodarskim družbam, ki delujejo v drugih panogah, in tudi, zakaj država ne sprejme kakšnih podobnih ukrepov na področjih, kjer ne gre za opravljanje gospodarske dejavnosti in se ne bi pojavila ustavnopravna vprašanja, kot so na primer brezplačna zamenjava osebnih dokumentov, ukinitev plačila taks za razne upravne storitve in podobno.

Kaj je osnovni plačilni račun?

V slovenski zakonodaji že obstaja institut osnovnega plačilnega računa, ki vključuje najmanj:

odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa,

polog sredstev na račun in dvig gotovine na bančnem okencu ali bankomatih v EU,

izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev ter plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili,

izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi.

Višina nadomestila za osnovni plačilni račun je zakonsko regulirana in omejena na največ 4,90 evra mesečno, za upravičence do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka pa na 1,47 evra mesečno. V vseh slovenskih bankah je bilo konec minulega leta odprtih 2940 osnovnih plačilnih računov.

ZPS: izpad za banke ne bi bil dramatičen

Načelo, da lahko zakonodajalec osnovne bančne storitve opredeli kot storitev v splošnem interesu in zanje določi cenovne omejitve, v EU in Sloveniji ni novost – prav osnovni plačilni račun (OPR) je že danes cenovno reguliran z zakonsko zgornjo mejo nadomestila. Gre torej za nadgradnjo obstoječega pristopa, ne za poseg v povsem nereguliran trg, pa opozarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Izpostavljajo tudi primer Hrvaške, ki kaže, da je brezplačni osnovni račun za prejemnike rednih dohodkov mogoče uvesti, ne da bi to porušilo poslovni model bančnega sektorja. »Tudi opazovalci dogajanja ocenjujejo, da izpad prihodkov za banke ne bi bil dramatičen, če ukrep ostane omejen na osnovni račun in pet dvigov mesečno.«

Predlog iz koalicijske pogodbe zato ocenjujejo kot smiseln in korak v pravo smer. Da bi tudi dejansko zaživel in bil upravičen, pa bi morali biti izpolnjeni trije pogoji, izpostavlja vodja pravne pisarne in generalna sekretarka ZPS Tanja Piškur.

Jasno bi bilo treba opredeliti obseg, torej katere storitve so brezplačne in za koga, da v praksi ne bi prišlo do različnih razlag. Potrebna bi bila zaščita pred prelivanjem stroškov, saj ukrep ne sme voditi v zvišanje cen drugih bančnih storitev, s katerimi bi banke nadomestile izpad, ker bi v tem primeru strošek le prerazporedili na iste potrošnike. Kot tretje pa bi bilo treba vzpostaviti učinkovit sistem nadzora in obveščanja potrošnikov o njihovih pravicah, brez česar še tako dobra norma ostane mrtva črka na papirju, kar smo že videli pri institutu osnovnega plačilnega računa, ki v Sloveniji ni brezplačen.

V Združenju bank in posameznih bankah poudarjajo, da je prav ta institut namenjen zagotavljanju dostopa do vseh ključnih bančnih storitev, ob hkratni zaščiti potrošnika z regulirano ceno, zato po njihovem mnenju dodatni posegi v obstoječo ureditev na tem področju niso potrebni.

Toda v ZPS opozarjajo, da je tržni pregled, ki ga je septembra 2025 izvedel Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (Mipor), pokazal, da banke povpraševanja po OPR pogosto ne prepoznajo, da zaposleni v poslovalnicah včasih ne poznajo vseh pravil, da potrošniki dobijo nepopolne ali celo zavajajoče informacije in da je bilo odprtje računa ponekod tudi neupravičeno zavrnjeno. Prav zato sta ZPS in Mipor pozvala Banko Slovenije k nadzoru. V ZPS ob tem poudarjajo, da je treba OPR izrecno zahtevati, saj vloga za običajni račun ne pomeni samodejno tudi vloge za OPR.

Širša bankomatna mreža?

Na ministrstvu za finance nam na vprašanje, ali so že začeli razgovore z bankami in ali bodo pri pobudi vztrajali, niso konkretno odgovorili. Je pa minister za finance Andrej Šircelj že izpostavil, da nameravajo z bankami poiskati ustrezen dogovor, saj ni naklonjen temu, da bi ukrep enostransko administrativno predpisali.

Šircelj si na področju bančnega sistema želi zagotoviti tudi večjo dostopnost bančnih storitev v manjših, manj poseljenih podeželskih krajih, zato bodo na ministrstvu predlagali, da se tam zagotovijo bančni avtomati, tudi če zgolj ekonomsko gledano morda niso upravičeni. Na ministrstvu pravijo, da bodo pri tem izhajali predvsem iz ustavne določbe, po kateri ima vsakdo pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa. 

Stroški vodenja računov se precej razlikujejo

Na ZPS redno spremljajo in primerjajo stroške bančnega poslovanja. Potrošnikom je na voljo tudi spletni primerjalnik stroškov poslovanja z osebnim računom, s katerim lahko glede na svoje navade preverijo, kateri paket jim najbolj ustreza. Kot ugotavljajo, se stroški vodenja računov med bankami precej razlikujejo, osnovni plačilni račun pa ni nujno najcenejša možnost – nekateri redni paketi so ob enakem ali širšem naboru storitev lahko cenejši. V primerjavi s sosednjima Avstrijo in Italijo je cena osnovnega računa pri nas razmeroma visoka, zlasti glede na kupno moč prebivalstva. Prav zaradi teh razlik potrošnikom svetujejo, naj ponudbe pred odločitvijo vedno primerjajo. Opazne razlike v strošku košarice plačilnih storitev tipičnega uporabnika je pokazala tudi primerjalna analiza, ki so jo za leto 2025 opravili v Banki Slovenije. Povprečni letni strošek košarice je znašal 74,12 evra, najdražji 97,68 evra, najcenejši pa 50,28 evra.

Priporočamo