Ko je nizozemska centralna banka ta teden potrdila, da je iz Severne Amerike premaknila več ton svojih nacionalnih zlatih rezerv, je sporočila, da bo zaradi tega »bolje pripravljena na resne krize«. Približno 86 ton od skupno okoli 313 ton zlata, ki jih je Nizozemska hranila v ZDA in Kanadi, so zaradi vse večje geopolitične nestabilnosti premestili v London. Cilj je, da je zlato v primeru krize enostavno dostopno, so že poročali mediji.
Vprašanja so se pojavila sama od sebe. Zakaj so Nizozemci to storili? Ali pričakujejo velik gospodarski pretres? Zdi se, da ne gre za pričakovanje neke konkretne krize, temveč predvsem za odziv na vse bolj nestabilne in negotove razmere v svetu. Trgovinski in vojaški konflikti države spodbujajo k previdnostnim ukrepom, med drugim tudi k temu, da svoje zlate rezerve hranijo bližje lastnemu ozemlju, poroča BBC.
Francija je v začetku letošnjega leta prav tako objavila, da je svoje zlate rezerve iz ZDA vrnila v domovino. Nemška centralna banka Bundesbank pa je v večletnem procesu, ki se je končal leta 2016, iz tujih skladišč premestila več kot 216 ton zlata – 111 ton iz New Yorka in 105 ton iz Pariza.
Banke želijo zlato hitro prodati
Takšna strategija ni nekaj novega. Podobne poteze smo videli že v obdobjih globalne nestabilnosti. »Nekatere evropske centralne banke so del svojih zlatih rezerv med hladno vojno premestile v New York,« sta za BBC navedla analitika Goldman Sachsa Lina Thomas in Daan Struyven.
Joseph Cavatoni, višji tržni strateg Svetovnega sveta za zlato, je za BBC pojasnil, da vojne in trgovinske napetosti »vplivajo na nekatere od teh odločitev«, vendar niso »na vrhu seznama« razlogov. Pomembni so tudi inflacija, obrestne mere in preprosto dejstvo, da centralne banke želijo zlato hraniti na lokaciji, kjer ga je mogoče hitro kupiti ali prodati.
»Ne zdi se mi, da nam grozi kakšna bližajoča se katastrofa. Menim pa, da so ljudje vse bolje poučeni o tem, kako upravljati rezervno premoženje, kako povečevati svoje rezerve in kako učinkoviteje razmišljati o tem, kako iz tega premoženja iztržiti največ,« je dejal Cavatoni.
Bank of England je priljubljena lokacija za hrambo zlata
Nizozemska centralna banka De Nederlandsche Bank je sporočila, da je zlato, umaknjeno iz ZDA in Kanade med marcem in avgustom letos, zdaj shranjeno v trezorjih banke Bank of England. »Upamo, da jih nikoli ne bo treba uporabiti, vendar moramo okrepiti svojo odpornost in pripravljenost,« je dejal guverner nizozemske centralne banke Olaf Sleijpen.
London so izbrali predvsem zato, ker je eno največjih svetovnih središč trgovanja z zlatom. Če želi država v kriznih razmerah zlato hitro kupiti ali prodati, je London ena najprimernejših lokacij. Zato je Bank of England priljubljeno mesto za hrambo zlatih rezerv. Banka je eden največjih skrbnikov zlata na svetu. Pod približno 300 let staro institucijo v središču Londona naj bi bilo shranjenih okoli 400.000 zlatih palic, katerih vrednost presega 200 milijard funtov (okoli 233 milijard evrov).
Kako se zlate rezerve sploh premikajo?
V sodobnem svetu obstaja več načinov za premestitev zlatih rezerv. Nizozemci so v New Yorku prodali približno 59 ton zlata in nato v Londonu kupili enako oziroma primerljivo količino. To pomeni, da tega zlata sploh ni bilo treba fizično prepeljati čez Atlantik.
Več kot 27 ton zlata pa so fizično premestili iz ZDA in Kanade v nizozemsko mesto Zeist. Od tam so ga nato poslali v London. Podjetja, ki izvajajo takšne operacije, o načinu prevoza in varovanja razumljivo ne razkrivajo veliko. Jasno pa je, da so varnostni ukrepi in načrtovanje izjemno zahtevni, saj je treba preprečiti tveganja, kakršna poznamo iz filmov o spektakularnih ropih zlata.
Cavatoni iz Svetovnega sveta za zlato je opozoril, da je eden najpogostejših načinov premikanja rezerv preprosto prodaja zlata na eni lokaciji in nakup na drugi. Tako se izvede prenos brez fizičnega prevoza zlatih palic.
Hranjenje zlata v domači državi ima svojo ceno
S čezmejnim prevozom zlata se ukvarja le nekaj specializiranih podjetij. Eno od njih je Brink's Global Services, kjer so za BBC povedali, da so v zadnjih letih zaznali povečano povpraševanje strank, med katerimi so tudi centralne banke. »Zdi se, da k temu trendu prispevata večja geopolitična in gospodarska negotovost ter vse pomembnejša vloga zlata kot strateškega rezervnega sredstva,« je povedal Nader Antar, izvršni podpredsednik družbe Brink's.
Vprašanje hrambe zlata postaja za centralne banke vse pomembnejše tudi zato, ker ga vse več kupujejo. Toda hranjenje zlata v lastni državi ima svojo ceno, opozarjta Thomas in Struyven iz Goldman Sachsa. Potrebne so naložbe v fizično varovanje, infrastrukturo za nadzor in revizije ter zavarovanje. Pri manjših centralnih bankah so lahko ti stroški nesorazmerno visoki.
Po podatkih Svetovnega sveta za zlato so centralne banke v zadnjih štirih letih v povprečju vsako leto povečale svoje zaloge za približno 1000 ton zlata. To je dvakrat več od povprečja 500 ton na leto, ki je veljalo v predhodnem desetletju.
Zlato doživlja pravi razcvet
Trend povečanega kupovanja zlata traja že od svetovne finančne krize, pričakuje pa se, da se bo nadaljeval in prihodnje leto še okrepil. Zlato je v zadnjih letih doživelo pravi razcvet. Njegova cena je močno narasla in dosegla številne rekordne vrednosti. Januarja letos je presegla 5000 dolarjev za trojsko unčo.
Za rast cene je več razlogov, eden glavnih pa je dojemanje zlata kot »varnega zatočišča« oziroma naložbe, h kateri se vlagatelji pogosto zatekajo v obdobjih finančnih in geopolitičnih pretresov. Na ceno zlata vplivata tudi inflacija in gibanje obrestnih mer. Zaradi omejene količine zlata ter vrednosti, ki mu jo ljudje pripisujejo že tisočletja, velja za sredstvo, ki lahko pomaga ohranjati vrednost premoženja v obdobjih naraščajočih cen.
»V zadnjih petdesetih letih je cena zlata rasla bistveno hitreje od indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI), najpogosteje spremljanega kazalnika inflacije,« navaja investicijska banka Charles Schwab. Čeprav je cena zlata po rekordni vrednosti, doseženi v začetku letošnjega leta, nekoliko padla, je še vedno zgodovinsko gledano na zelo visoki ravni.
Raziskovalci Goldman Sachsa napovedujejo, da bi lahko cena zlata do konca leta 2026 dosegla 4900 dolarjev za trojsko unčo, kar je približno 300 dolarjev več kot avgusta. Povečano povpraševanje centralnih bank po zlatu je po njuni oceni eden ključnih razlogov za močno rast cene te plemenite kovine.