V petek je minilo pol leta od začetka napada Izraela in Združenih držav na Iran. Šest mesecev letalskih in raketnih obstreljevanj, pomorskih in ekonomskih blokad je pustilo za seboj vidne posledice, ki jih odražajo statistični podatki.
Iranska stran navaja, da je bilo v vojni ubitih več kot 3500 njenih državljanov, ranjenih pa več kot 27.000. Kot najhujšega označujejo napad na šolo v mestu Minab na jugu države prvi dan vojne, ko je bilo po uradnih podatkih ubitih 156 ljudi, od teh 120 otrok. Na ameriški strani je bilo ubitih 18 vojakov, ranjenih pa 757. Na izraelski strani je bilo v vojni, kamor prištevajo spopade s Hezbolahom, ubitih 40 vojakov in 31 civilistov, ranjenih pa več kot 7800 ljudi.
Zaradi vojne se bo iransko gospodarstvo letos po napovedih skrčilo za 5,4 odstotka, če se vojna ne konča. To je največ v zadnjih 38 letih, ocenjuje Business Insider. Inflacija bo na letni ravni dosegla 87 odstotkov. Gospodarska škoda za Iran naj bi znašala najmanj 150 milijard dolarjev. Iranska stran trdi, da je zaradi vojne neposredno izgubilo delo okoli milijon ljudi.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v začetku avgusta dejal, da je vojna Združene države stala 37,5 milijarde dolarjev. Nekatere druge ocene govorijo o trikrat višji vsoti.
Po oceni Univerze Brown so Američani zaradi višjih cen goriva od začetka vojne zanj plačali dodatnih 87 milijard dolarjev ali približno 660 dolarjev na gospodinjstvo. Politična cena se med drugim kaže v zadnji raziskavi Reutersa in agencije Ipsos, v kateri ima predsednik Donald Trump najnižjo podporo doslej, 33-odstotno. To je v precejšnji meri posledica nezadovoljstva ljudi z vojno v Iranu oziroma njenimi ekonomskimi posledicami. Prizadete so tudi zalivske države. BDP Katarja naj bi se letos zmanjšal za kar 8,6 odstotka.
Vojna je izrazito zmotila pot tankerjev skozi Hormuško ožino, skozi katero je šla pred tem petina svetovne trgovine z nafto. Pred vojno jo je prečkalo med 100 in 130 ladij, zdaj dnevno okoli deset do petnajst.
Sodček nafte je pred vojno stal 72 dolarjev, zdaj stane okoli 89 dolarjev, med vojno pa je že prebil ceno sto dolarjev. Niso pa se uresničile najhujše napovedi o ceni tudi 200 dolarjev za sodček. Globalne strateške rezerve nafte so se od začetka vojne znižale za približno pet odstotkov, ocenjuje Mednarodna agencija za energijo. Precej večji odstotkovni padec beležijo ZDA, ker so s sproščanjem rezerv preprečevale preveliko rast cen. Te rezerve so zdaj tam najnižje po letu 1982.