Nahajališče se razprostira pod zlatonosnim območjem Wangu v okrožju Pingjiang v provinci Hunan. Kitajski državni mediji so že leta 2024 poročali, da so geologi na območju odkrili več kot 40 zlatonosnih žil, ki naj bi vsebovale približno 330 ton zlata. Takrat so zaloge ocenili do globine okoli 2000 metrov.
Poznejše tridimenzionalno modeliranje je oceno močno povečalo. Po njem bi se nahajališče lahko raztezalo do globine približno 3000 metrov in vsebovalo kar 1100 ton zlata. Če se bo izkazalo, da so izračuni pravilni, bi nahajališče preseglo doslej največji znani rudnik zlata South Deep v Južni Afriki. Tam naj bi bilo približno 1025 ton zlata, navaja Mining Technology.
Posebno zanimiva je tudi kakovost rude. V vzorcih naj bi namerili približno 138 gramov zlata na tono rude, kar je za rudarsko industrijo izjemno visoka vsebnost. Chen Rulin, strokovnjak za raziskovanje rudnin pri geološkem uradu province Hunan, je po navedbah kitajskih državnih medijev dejal, da je bilo v številnih izvrtanih jedrih mogoče zlato videti s prostim očesom.
Pomemben vir za največjo proizvajalko
Morebitna velikost nahajališča je pomembna tudi zaradi vloge Kitajske na svetovnem trgu zlata. Kitajska je največja proizvajalka zlata na svetu in prispeva približno desetino svetovne proizvodnje. Sama ga medtem porabi približno trikrat toliko, kot ga izkoplje. Zato je hkrati tudi največja uvoznica plemenite kovine.
Odkritje bi lahko zmanjšalo del pritiska na uvoz in okrepilo položaj Kitajske na svetovnem trgu. Vrednost 83 milijard dolarjev medtem predstavlja oceno celotne potencialne količine zlata in ne nujno ekonomske vrednosti, ki bi jo bilo mogoče dejansko pridobiti.
Geologi nadaljujejo raziskave, pri vrtanju na obrobnih delih območja pa so po besedah Liu Yongjuna, namestnika vodje pristojnega geološkega urada, odkrili dodatne zaloge zlatonosne rude. To nakazuje, da bi se lahko ocenjena velikost nahajališča še povečala.
Če bi se kitajske ocene za Wangu potrdile, bi eno samo nahajališče predstavljalo skoraj pol odstotka vsega zlata, ki ga je človeštvo doslej izkopalo. Po podatkih World Gold Council je bilo v zgodovini sicer izkopanih približno 233.000 ton zlata, okoli dve tretjini vsega tega zlata pa po letu 1950. Če bi vseh 233.000 ton prelili v palice in jih naložili na tovornjake, bi vse izkopano zlato na svetu ustvarilo 156 kilometrov dolgo kolono.