Nizozemska centralna banka (DNB) je v sredo sporočila, da je iz ZDA in Kanade v London preselila 86 ton zlata. Za odločitev se je po navedbah banke odločila zaradi »vse večjih geopolitičnih nemirov«. S tem so zelo diplomatsko opozorili na slabšanje čezatlantskih odnosov zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pri DNB hkrati poudarjajo, da je mogoče z zlatom, shranjenim v Londonu, lažje trgovati kot z zalogami v New Yorku in Ottawi.
Predsednik DNB Olaf Sleijpen je dejal, da so s potezo izboljšali možnost uporabe zlatih rezerv. Kot je dodal, banka sicer pričakuje, da zlata nikoli ne bo treba uporabiti, vendar mora hkrati okrepiti svojo odpornost in pripravljenost na morebitne krize.
Nizozemska je imela konec leta 2025 skupno 612,4 tone zlata. Skupna vrednost je znašala 72,2 milijarde evrov. Pred selitvijo je bilo v New Yorku shranjenih 31,3 odstotka nizozemskih rezerv, v Ottawi pa 19,7 odstotka. Po novem imajo ZDA in Kanada po 18,5 odstotka nizozemskih zlatih rezerv, delež Londona pa se je povečal z 18,1 na 32,1 odstotka. Na Nizozemskem je še vedno 30,8 odstotka zlata.
Del zlata so fizično preselili
Prenos je potekal z nakupi in prodajami ter s fizičnim prevozom zlata. DNB je iz ZDA v svoje skladišče v Zeistu preselila več kot 27 ton fizičnega zlata, enako količino pa nato iz Zeista v London. S tem so se izognili taljenju zlatih palic in njihovemu ponovnemu ulivanju.
Po pojasnilih nizozemske centralne banke je kombinacija trgovanja in fizičnega prevoza zmanjšala tveganja, povezana s transportom tako velike količine zlata. Poteza obenem kaže na pomen Londona kot enega ključnih svetovnih središč trgovanja z zlatom, kjer je mogoče velike količine kovine razmeroma hitro kupiti, prodati ali zastaviti.
Zakaj je bilo evropsko zlato v ZDA in Kanadi?
Evropske države so pomemben del svojih zlatih rezerv v ZDA in Kanadi začele hraniti predvsem zaradi varnosti in zgodovinskih okoliščin 20. stoletja. Predvsem med drugo svetovno vojno in v obdobju hladne vojne je bila Severna Amerika politično in vojaško varnejša od Evrope, ki je bila neposredno izpostavljena vojnam oziroma morebitnemu spopadu med Natom in Sovjetsko zvezo. Zlato so zato evropske centralne banke deloma umikale čez Atlantik, kjer je bilo zaščiteno pred vojnimi tveganji, hkrati pa blizu največjega finančnega središča, vezanega na ameriški dolar.
New York je posledično postal eno najpomembnejših svetovnih središč za trgovanje in hrambo zlata. Razpršitev rezerv med domače in tuje trezorje je centralnim bankam omogočala tudi zmanjšanje tveganja, da bi v primeru vojne, politične krize ali zaprtja meja izgubile dostop do celotnih zalog. Nizozemska zdaj del tega zgodovinskega vzorca obrača: zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer želi večji delež zlata hraniti v Londonu.