Po navedbah preiskovalne ekipe nemških javnih medijskih servisov WDR, NDR in časopisa Süddeutsche Zeitung Zvezno državno tožilstvo vodi preiskavo proti Hanningu zaradi utemeljenega suma vohunjenja, protizakonitega pridobivanja državnih tajnosti, poskusa veleizdaje in delovanja v korist tujih obveščevalnih služb.
Preiskovalci hkrati bremenijo tudi dolgoletnega uslužbenca BND, ki naj bi pomagal pri pridobivanju in posredovanju zaupnih informacij. Zvezno državno tožilstvo zadeve v času prve objave novic ni želelo uradno komentirati.
Aretacije v dveh zveznih deželah
Po poročanju nemških medijev so pripadniki Zveznega urada kriminalistične policije (BKA) Hanninga aretirali zgodaj zjutraj na njegovem domu v kraju Nordwalde blizu Münstra. Sočasno so na Bavarskem pridržali tudi Manfreda D., nekdanjega vodjo njegovega urada v BND, ki je za službo delal vse do pomladi 2026.
Preiskovalci utemeljeno sumijo, da je Manfred D. vsaj do leta 2022 – domnevno v zameno za denarno nagrado – Hanningu posredoval strogo zaupne dokumente nemške obveščevalne službe.
Po zbranih dokazih naj bi 80-letni Hanning del teh informacij uporabil za pripravo varnostnih analiz za neimenovano tujo obveščevalno službo. Po doslej dostopnih podatkih v tem primeru naj ne bi šlo za Rusijo. V drugem primeru pa naj bi Hanning interne dokumente BND uporabljal v neposredni komunikaciji s tujim agentom.
Sled odkrili med preiskavo
Kot piše Deutsche Welle, so sumi zoper Hanninga na dan prišli septembra lani med hišno preiskavo njegovega doma in pisarn. Takrat je hamburški deželni urad kriminalistične policije zbiral dokaze v povezavi z odmevnim primerom ugrabitve otrok iz družine Block.
Hamburško tožilstvo podjetnico Christino Block bremeni, da je konec leta 2023 naročila ugrabitev svojih dveh otrok zaradi dolgotrajnega spora glede skrbništva. Preiskovalci so prepričani, da je bil Hanning povezan s poskusom ugrabitve, kar sam sicer odločno zanika.
Med analizo zaplenjenih elektronskih naprav je policija naletela na nosilec podatkov, na katerem so bili shranjeni občutljivi dokumenti BND. Ker se je Hanning od službe poslovil že novembra 2005, takšnega gradiva nikakor ne bi smel posedovati.
Okoli 2000 tajnih dokumentov
Po ugotovitvah dosedanje preiskave naj bi mu Manfred D. izročil približno 2000 različnih dokumentov. Med njimi so bila tudi poročila, namenjena rednim varnostnim sestankom v uradu nemškega kanclerja, na katerih sodelujejo vodilni možje državnih varnostnih služb.
Gre za izjemno občutljive podatke, vključno z ocenami o iranskem jedrskem programu in ruskih oboroženih silah. Viri iz varnostnih krogov opozarjajo, da so med zaplenjenim gradivom tudi informacije, ki so BND zaupno posredovale partnerske tuje službe.
Tovrstno uhajanje tajnih podatkov velja v obveščevalnih krogih za enega najhujših varnostnih prekrškov, saj resno ogroža zaupanje zavezniških služb.
Deutsche Welle navaja, da je zvezno tožilstvo maja 2026 uradno odprlo tajno preiskavo proti Hanningu in njegovemu domnevnemu viru znotraj agencije. Natančno časovno obdobje, v katerem naj bi Hanning prejemal dokumente, še preiskujejo, najnovejše najdene datoteke pa po navedbah preiskovalcev segajo v junij 2022.
Afera brez primere
Za BND je to že drugi globoki varnostni pretres v zadnjih letih. Pred sodiščem v Berlinu namreč še vedno poteka postopek proti nekdanjemu vodji oddelka v BND, ki je obtožen vohunjenja za Rusijo leta 2022.
Če se bodo očitki proti Hanningu izkazali za resnične, bo to najhujši primer izdaje državnih tajnosti v zgodovini Zvezne republike Nemčije. Doslej se še nikoli ni zgodilo, da bi bil tako visoko rangirani nekdanji državni funkcionar osumljen kaznivih dejanj te teže, še piše Deutsche Welle.
August Hanning je desetletja zasedal ključne položaje v nemškem varnostnem aparatu. Pred vodenjem BND je deloval kot uradnik za varovanje tajnih podatkov v zahodnonemškem predstavništvu v Vzhodni Nemčiji, kasneje pa je bil med drugim državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. Njegovi odvetniki na novinarska vprašanja za zdaj še niso odgovorili.