Kontroverzne spremembe, ki jih mora potrditi še parlament, v veliki meri odražajo dolgotrajne želje nemških obveščevalnih služb, ki trdijo, da država zaostaja tako za svojimi zaveznicami kot za nasprotniki.
»Naše obveščevalne službe spreminjamo v prave tajne službe,« je za Bild povedal notranji minister Alexander Dobrindt in reformo opisal kot nujno, da se nemške agencije postavijo na enako raven s svojimi mednarodnimi partnericami.
Načrti so nastali v senci zadnjega napada z avtomobilom, ki ga je proti udeležencem parade ponosa v Berlinu konec julija izvedel islamistični skrajnež, ter odkritja eksplozivnega drona na letališču v Leipzigu.
Širitev operativnih pooblastil in kibernetski ukrepi
Reforma bi Zvezni obveščevalni službi (BND) dala nova pooblastila za boj proti novim grožnjam iz držav, kot sta Rusija in Kitajska, vključno z uporabo umetne inteligence. Nemške oblasti navajajo, da se je raven grožnje od popolne ruske invazije na Ukrajino leta 2022 močno povečala, ob domnevnih sabotažah, vohunjenju in kibernetskih napadih na ključno infrastrukturo ter obrambna podjetja.
BND je bila do zdaj v veliki meri omejena na zbiranje in analizo informacij ter je imela relativno malo operativnih pooblastil. Vendar pa bi v skladu z več kot 700 strani dolgim osnutkom zakona nemške obveščevalne službe smele spreminjati ali brisati podatke v tako imenovanih povratnih kibernetskih napadih (»hack-back«). Prav tako bi lahko posegale v digitalne sisteme, na primer s spremembo navodil za izdelavo orožja ali z onesposobljenjem orožja med proizvodnjo.
Uporaba sile s strani nemškega obveščevalnega osebja v tujini bi ostala prepovedana, kar imajo obveščevalne službe, kot so ameriška Cia, izraelski Mosad in francoska DGSE. Vendar bi agenti pogosteje lahko nosili orožje za samoobrambo brez izrecnega dovoljenja.
Ohlapnejša pravila in nov nadzorni mehanizem
Zakonski predlog bi sprostil tudi pravila o varstvu podatkov ter zvezni obveščevalni službi (BND) in domači obveščevalni službi (BfV) omogočil zbiranje, shranjevanje in analizo večjega obsega informacij za daljša obdobja, vključno z uporabo umetne inteligence. Olajšali bi tudi pridobivanje dovoljenj za spletne preiskave in nadzor domov osumljencev.
Nadzor bi se okrepil prek neodvisnega organa poleg obstoječega parlamentarnega odbora za nadzor obveščevalnih služb. Vlada upa, da bo zakon začel veljati 1. januarja 2027.
Opozorila kritikov
Čeprav veljajo reforme za nujne in zamujene, kritiki opozarjajo pred prevelikimi pooblastili države. Zvezna komisarka za varstvo podatkov Louisa Specht-Riemenschneider je dejala, da bo njen urad izgubil nadzorna pooblastila nad BND, in kritizirala razširjen dostop do posnetkov varnostnih kamer v Nemčiji in tujini.
Reforma prihaja v času, ko Nemčija krepi svojo vojsko, med drugim tudi z vlaganji v obveščevalne satelite.