»Konflikt z Rusijo, ki nam grozi, je dobil novo, nevarnejšo razsežnost,« je dejal Martin Jäger. Kot enega od primerov takšnega stopnjevanja s strani Rusije je navedel domnevni poskus napada na letališču Leipzig/Halle.
Nemške oblasti so Moskvo avgusta obtožile, da je odgovorna za incident, ko so ob ukrajinskem tovornem letalu na letališču našli dron z eksplozivom. Nemška vlada je septembra zaradi incidenta odredila zaprtje zadnjega ruskega generalnega konzulata in kulturnega centra v Berlinu. Rusija je očitke zavrnila kot neutemeljene in Nemčijo obtožila ponarejanja dokazov. Moskva sicer zanika, da bi nameravala napasti katero od članic Nata. »Nikomur ne grozimo,« je v četrtek dejal ruski predsednik Vladimir Putin. »Nimam namena napasti nikogar, naj bo to leta 2029, 2030 ali 2050, toda če se bomo soočili z agresijo, ne bomo imeli druge izbire, kot da odgovorimo.«
»Napadli so nas zdaj, ne leta 2029«
Jäger je Rusijo označil za državo, ki Nemčiji trenutno predstavlja »najbolj neposredno, celovito in konkretno grožnjo«. Z njim se je strinjal vodja Zveznega urada za varstvo ustave (BfV) Sinan Selen, ki je zavrnil predstavo, da bi bilo mogoče rusko grožnjo pričakovati šele čez nekaj let. »Napadli so nas zdaj, ne leta 2029,« je dejal in dodal, da so varnostne službe sicer preprečile nekatere napade, vendar »se situacija še naprej slabša«.
Nemški generalni inšpektor Carsten Breuer je spomladi opozoril, da bi Rusija lahko Nato vojaško preizkusila najpozneje do leta 2029, vendar tudi prej. Kot je dejal, na leto 2029 kažejo različni kazalniki, med njimi ponovno oboroževanje, povečanje števila osebja ter gospodarski in politični razvoj Rusije. Na ponedeljkovem zaslišanju je sodelovala tudi predsednica vojaške protiobveščevalne službe MAD Martina Rosenberg, ki je govorila o temeljiti spremembi varnostnega položaja.
»Prekoračili so rdeče črte«
»Rusija je s hibridnimi napadi prekoračila rdeče črte,« je dejal Selen. Po njegovih besedah Moskva uporablja »celoten arzenal, od dezinformacij do poskusov napadov«, kar po njegovem mnenju dokazuje tudi primer iz Leipziga.
Jäger je zaradi naraščajoče nevarnosti napovedal nadaljnje prestrukturiranje BND, ki se je začelo lani jeseni. »Osredotočamo se na naše nasprotnike, predvsem na Rusijo,« je dejal in poudaril, da mora biti BND »operativen tudi v razmerah vojne in krize«.
Nemška vladajoča koalicija CDU/CSU, SPD in Zelenih želi obveščevalnim službam podeliti več pristojnosti za boj proti sabotažam, vohunjenju in kibernetskim napadom. Ministrica v uradu kanclerja Nina Warken je ob septembrski razpravi o reformi dejala, da mora biti v prihodnje mogoče poleg preiskovanja groženj tudi »ugasniti strežnike, ki pripadajo hekerskim skupinam pod pokroviteljstvom držav«. Notranji minister Alexander Dobrindt pa je opozoril, da je treba »vsak dan pričakovati scenarij napada v Nemčiji«.
Cilj je oslabiti demokracijo
Dobrindt je kot primer tako imenovanih potrošnih agentov navedel tudi domnevni poskus požiga na lokaciji podjetij iz obrambnega sektorja v Münchnu. Zaradi suma poškodovanja tuje lastnine in poskusa požiga sta v priporu dva bolgarska državljana, preiskovalci pa sumijo, da sta za napad uporabila zažigalne naprave. V bližini kraja dogodka sta med drugim sedeža podjetij Rohde & Schwarz in Helsing, ki proizvaja drone za ukrajinske sile.
Rosenbergova je poudarila, da se je varnostni položaj spremenil iz »abstraktne grožnje« v »konkretne napade«. Njihov namen je po njenih besedah spodkopati zaupanje v obrambne sposobnosti države, širiti negotovost in oslabiti moralo nemških oboroženih sil. »Končni cilj je jasen: naši nasprotniki želijo razdeliti družbo in uničiti demokratične strukture,« je dejala. Selen je ob tem pozval k hitrejšemu prestrukturiranju domače obveščevalne službe in tesnejšemu sodelovanju varnostnih organov. »Samo opazovanje položaja ni dovolj. Delovati moramo usklajeno,« je dejal.