V izjavi, ki so jo pri SVR objavili v torek, Moskva trdi, da so uradniki »ključne države članice Nata« izrazili zaskrbljenost zaradi nemških ambicij na jedrskem področju. Ruski obveščevalci so natančno navedli področja raziskav, ki naj bi povzročala skrbi, med njimi napredne materiale, fiziko udarnih valov ter jedrsko in nevtronsko fiziko. V projekt so po njihovem zatrjevanju vključili okoli 30 nemških univerz, med katerimi omenjajo Tehnološki inštitut v Karlsruheju, Univerzo Ruhr v Bochumu in Tehniško univerzo v Berlinu. Pri SVR dodajajo, da praktične poskuse izvajajo na šestih raziskovalnih reaktorjih ter da pri razvoju visokoenergijskih eksplozivov in elektronskih detonacijskih sistemov sodelujejo tudi vodilna nemška obrambna podjetja, kot so Rheinmetall, Diehl Stiftung in KNDS.

Sklep ruskih obveščevalcev je dramatičen: Nemčija bi po njihovem mnenju potreben cepilni material lahko proizvedla v enem do treh mesecih, delujočo jedrsko eksplozivno napravo pa izdelala v roku enega leta, in to brez izvedbe celovitega jedrskega poskusa.

Evropska obramba v novi dobi

Trditve prihajajo v času korenitih sprememb v nemški obrambni politiki. Pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza je Nemčija znatno povečala izdatke za obrambo z ambicioznim ciljem, da do leta 2039 zgradi najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi. Ključni element, ki ruskim navedbam daje videz verodostojnosti, je poglabljanje obrambnega sodelovanja med Nemčijo in Francijo, kot so zapisali pri portalu AP News. Voditelja obeh držav, Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron, sta pred kratkim napovedala, da bodo nemške konvencionalne sile še letos prvič sodelovale v francoski vojaški vaji, ki simulira jedrsko odvračanje.

Ta korak odraža rastočo težnjo po evropski obrambni samostojnosti, ki jo spodbujajo dvomi o zanesljivosti varnostnih zavez Združenih držav Amerike. Kancler Merz je sodelovanje s Francijo opisal kot dopolnitev Natovega sistema jedrskega deljenja, v katerem Nemčija že sodeluje z gostovanjem ameriškega jedrskega orožja v letalski bazi Büchel. »Svet, v katerem živimo danes, zahteva nove odgovore,« je dejal Merz in poudaril, da gre za postopen proces, ki bi morda lahko vodil v novo doktrino.

Realnost nemške jedrske politike

Kljub tem korakom Berlin odločno zavrača možnost, da bi razvijal lastno jedrsko orožje. Nemčija je podpisala Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT), s katero se je zavezala, da ne bo pridobivala ali razvijala jedrskega arzenala. Kancler Merz je večkrat javno poudaril, da Nemčija ne namerava postati jedrska sila, je pa odprta za razpravo o skupnem evropskem jedrskem dežniku, ki bi lahko vključeval francoske in britanske zmogljivosti. 

Del širše informacijske vojne

Analitiki zato trditve SVR umeščajo predvsem v okvir ruske informacijske vojne, na kar so opozorili na portalu CBRN World. Cilj takšnih operacij je sejati nezaupanje med zahodnimi zaveznicami, spodkopati javno podporo krepitvi evropske obrambe in prikazati poteze Nata kot agresivne, ocenjujejo.

SVR v svojih sporočilih redno uporablja obremenjeno retoriko; tako je aprila 2026 Evropo obtožila »patološke rusofobije« in »hitlerjevskega ekspanzionizma proti vzhodu«, s čimer poskuša obrambne ukrepe predstaviti kot ponovitev zgodovinskih agresij. Podobno v zadnji izjavi omenjajo »revanšistična razpoloženja v Berlinu«, kar se sklada z znanimi ruskimi propagandnimi narativi.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je maja posvaril pred »raznimi koncepti dežnikov« in dejal, da ti ne bodo rešili tistih z »vnetimi umi«, ki sanjajo o zmagi nad Rusijo. Kremlju jedrsko orožje služi kot orodje za ustrahovanje, s katerim skuša odvrniti države od pošiljanja orožja Ukrajini, hkrati pa poudarja svoj status jedrske velesile in vnaša dvoumnost glede svoje jedrske doktrine.

Medtem ko dokazov o tajnem nemškem jedrskem programu ni, je debata o prihodnosti evropskega jedrskega odvračanja postala neizogibna. Sodelovanje med Berlinom in Parizom, ki ga je kancler Merz označil kot korak v novo dobo, pomeni legitimen odgovor na spremenjeno varnostno okolje. Prav ta realnost pa ustvarja plodna tla za ruske dezinformacijske kampanje, ki poskušajo legitimne obrambne korake prikazati kot grožnjo mednarodnemu miru.

Priporočamo