Kot piše Guardian, se analiza osredotoča na »pozitivne prelomne točke« – meje, po katerih trajnostna tehnologija ali praksa postane občutno cenejša, razširjena ali politično priljubljena, kar omogoča, da napredek postane samoumeven in vzdržen.
Poročilo čisto električno energijo opredeljuje kot ukrep z »največjim vzvodom«, saj lahko cenejša sončna in vetrna energija pospešita širše in vidne spremembe. Avtorji poročila po pisanju Guardiana menijo, da čista energija izboljšuje ekonomiko električnih vozil, toplotnih črpalk in čistih industrijskih procesov, hkrati pa zmanjšuje onesnaževanje zraka in spodbuja nadaljnje povpraševanje po obnovljivi električni energiji.
Dokument se opira na delo prof. Tima Lentona, ustanovnega direktorja Inštituta za globalne sisteme na Univerzi v Exeterju, ki proučuje podnebne prelomne točke že od devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Čista energija
Steve Smith, avtor poročila in raziskovalec na Univerzi v Exeterju, je za Guardian dejal, da porast čiste energije, ki jo proizvajamo danes, presega vsa pričakovanja, ki smo jih imeli celo pred desetimi leti. Po njegovem mnenju sta sončna in vetrna energija v številnih večjih gospodarstvih že prestopili pozitivne prelomne točke, saj je večja uporaba znižala stroške, pritegnila naložbe in spodbudila nadaljnjo širitev.
Poročilo, ki sta ga pripravili Univerza v Exeterju in ustanova Earthshot, se osredotoča na pet okoljskih ciljev: varovanje narave, čiščenje zraka, oživljanje oceanov, odpravljanje odpadkov in reševanje podnebne krize.
Po Smithovih besedah je pozitivne prelomne točke mogoče razumeti kot koristen protiukrep nevarnim podnebnim mejam, kot sta sesutje ledenih plošč ali odmiranje koralnih grebenov.
»Prelomne točke lahko delujejo tudi v našo korist,« je dejal. Hiter vzpon sončne in vetrne energije ter električnih vozil, pa tudi okrevanje nekaterih naravnih sistemov dokazujejo, da se lahko koristne spremembe po dosegi kritične meje močno pospešijo.
Vendar pa prehod na čisto energijo ovirata počasno načrtovanje in širjenje omrežja, zlasti v bogatejših gospodarstvih, ter resno pomanjkanje naložb drugod. Afrika prejema manj kot dva odstotka svetovnih naložb v čisto energijo kljub temu, da ima v lasti 60 odstotkov najboljših sončnih virov na svetu, opozarja poročilo.
Pospešek za spremembe
Guardian še navaja, da raziskave, navedene v analizi, kažejo, da bi usklajene politike v podporo čisti energiji, prometu in ogrevanju lahko pospešile prelomne točke na teh področjih za dve do osem let. Napredek v enem sektorju se na ostale sektorje prenaša z večjim povpraševanjem po čisti električni energiji, spodbujanjem naložb in nadaljnjim zniževanjem stroškov.
V poročilu je kot še en ukrep z velikim vplivom omenjeno tudi preoblikovanje globalnih preskrbovalnih verig s surovinami. Avtorji izpostavljajo, da relativno majhno število podjetij, bank in regulatorjev nadzoruje trgovino s surovinami, kot so govedina, soja, palmovo olje, les, kakav in kava, ter da ti skupaj povzročajo velik del svetovnega krčenja tropskih gozdov.
Uskladitev politik velikih trgov, kot so EU, Kitajska, Združeno kraljestvo in ZDA, bi lahko po ugotovitvah poročila močno vplivala na varovanje narave. Če bi regulatorji, proizvajalci in finančne ustanove sprejeli skupne standarde, bi po mnenju avtorjev raziskave podjetja težje prodajala ali financirala blago, povezano z uničevanjem gozdov.
»Uskladiti je treba ne le proizvajalce, temveč tudi oblikovalce politik, veletrgovce, potrošnike, banke in zavarovalnice, ter zagotoviti, da vsi sodelujejo in delajo isto stvar,« je za Guardian poudaril Smith.
Čisto kuhanje in gospodinjska energija sta prav tako blizu prelomnim točkam v nekaterih državah, saj poslovni modeli plačila sproti in decentralizirana sončna energija omogočajo večjo dostopnost in cenovno dostopnost čistih tehnologij. Okoli 2,1 milijarde ljudi se še vedno zanaša na trda goriva za kuhanje, kar jih izpostavlja škodljivemu onesnaževanju zraka v zaprtih prostorih, pri čemer ženske in otroci trpijo nesorazmerno bolj.
Izpusti metana
Smith je izpostavil tudi zmanjšanje izpustov metana kot enega najhitrejših načinov za spremembo smeri globalnega segrevanja. Metan je povzročil približno 30 odstotkov dosedanjega segrevanja, vendar v ozračju ostane približno 12 let.
»Zmanjševanje emisij metana je eden najhitrejših vzvodov, ki jih imamo na voljo za omejitev segrevanja,« je pojasnil. Sateliti in brezpilotni letalniki lahko danes odkrijejo uhajanje metana, ki je bilo prej nevidno, kar omogoča sorazmerno poceni ukrepe, ki lahko vplivajo na temperaturno krivuljo že v enem desetletju.
Denarja je dovolj
Poročilo trdi, da bi lahko tudi podnebno prilagajanje postalo samoumevno. Ko se pokaže, da poplavne pregrade, sistemi zgodnjega obveščanja in odporna infrastruktura zmanjšujejo škodo, lahko znižajo stroške zavarovanj in posojil, pritegnejo vlagatelje ter naredijo nadaljnje naložbe privlačnejše.
Vendar pa finance pogosto delujejo v nasprotni smeri. Po podatkih Združenih narodov, navedenih v poročilu, vsako leto približno 7,3 bilijona dolarjev namenimo za dejavnosti, ki uničujejo naravo, za rešitve, s katerimi bi lahko naravo zaščitili, pa le 220 milijard dolarjev.
»Za vsak evro, vložen v varovanje narave, jih je trideset porabljenih za njeno uničevanje,« je za Guardian pojasnil Smith. »To je politična izbira, in ne pomanjkanje financ. Gre za to, za kaj se denar porablja.«