Človek je od nekdaj deloval tako, da mu je bilo lažje. Če je deževalo, je stopil pod streho, kasneje si je omislil dežnik. Ko je bilo vroče, je poiskal senco, danes imamo klimatske naprave, ventilatorje in brezplačen vstop na bazene. Gradimo tudi namakalne sisteme, rastlinjake, kolikor toliko čistimo vodotoke, ozelenjujemo mesta, pršimo po ulicah, barvamo asfalt, hladimo klopi in gradimo pregrade.

Na Zemlji je bilo vroče že v preteklosti. Pred približno 130.000 do 115.000 leti so ob Temzi tacali povodni konji, levi in nosorogi, kakšnih 300.000 let prej celo opice makaka ter pradavni ravnookli sloni. Kdaj pa je bilo tudi tako mrzlo, da je bila vsa Evropa pod ledeno kapo, zamrznjena ali izsušena so bila nekatera območja, ki si jih danes ne znamo predstavljati brez morja, denimo Kvarner.

Francija je izmerila najvišjo povprečno dnevno temperaturo v zgodovini meritev, v Nemčiji je konec junija na 46 postajah temperatura presegla 40 stopinj Celzija, Španija se je dalj časa spopadala s temperaturami, višjimi od 42 stopinj Celzija.

V času, ko so po središču Londona tacali levi in nosorogi, so bile v tistih krajih temperature v povprečju višje za 3 do 4 stopinje Celzija, zima je bila prizanesljivejša, zmrzovalo praktično ni, v dolini reke Temze so rasli bujni hrastovi in leskovi gozdovi, ki so jih dopolnjevali odprti travniki, podobni savani. Tako je bilo in lahko je spet.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo