Ekologi brez meja so v sklopu projekta izpostavili, da se na šolah o varovanju okolja in trajnosti govori že dolgo. »Na šolah se dogaja ogromno nekih čistilnih akcij, delavnic in pobud na temo okolja, ampak redko so te vsebine res celostne, povezane oziroma da se odražajo tudi v vsakdanu učencev in učiteljev. Ne gre samo za projektne aktivnosti, ampak za celoten proces,« pojasnjujejo Ekologi brez meja. Prav zato je bil namen projekta šole spodbuditi k temu, da ne iščejo le načinov, kako bolje ločevati odpadke, ampak predvsem kako njihovo nastajanje preprečiti.
Pot do Zero Waste šole se je za sodelujoče začela precej dobesedno pri smeteh. Šole so izvedle več tehtanj in analiz odpadkov, pri katerih so sodelovali tudi učenci oziroma dijaki. Tako so dobili konkretno sliko o tem, kaj se v njihovih koših dejansko znajde in kje so največje možnosti za spremembe. Na podlagi ugotovitev je vsaka šola pripravila svoj akcijski načrt, saj se je že v procesu pokazalo, da rešitev, ki deluje na eni šoli, ni nujno primerna za drugo.
Inovativne rešitve proti odpadkom
»Pregledali smo celoten sistem, izvedlo se je večkratno tehtanje in analiza odpadkov na šolah. Vsaka šola je dobila svoj akcijski načrt, ukrepe iz akcijskega načrta pa so šole dejansko izvedle,« pravijo Ekologi brez meja. Analiza je med drugim pokazala, da se v šolskih koših pogosto znajdejo plastenke, pločevinke, lončki za kavo, embalaža prigrizkov in drugi odpadki, ki bi jih bilo mogoče preprečiti že pred njihovim nastankom.
Iskali so tudi inovativne rešitve, ki bi odpadke lahko preprečile že v naprej. Zanimiv primer prihaja prav iz Rimskih Toplic, kjer so pri analizi ugotovili, da pomemben del odpadkov predstavlja zavržena hrana. Rešitev so iskali tudi v zelo praktičnih podrobnostih. Ugotovili so na primer, da mlajši učenci pogosto ne pojedo celotnega jabolka. Namesto da bi ostanek končal med biološkimi odpadki, so nabavili rezalnik za jabolčne krhlje in s tem omogočili, da učenci dobijo manjše, lažje zaužive porcije.
Porodila se jim je ideja o "jekleničkah"
Podobno izkušnjo so imeli na Srednji trgovski in aranžerski šoli Ljubljana, kjer je projekt koordinirala učiteljica in mentorica Maja Fabjan. Začetna analiza odpadkov je bila za šolo pomembna predvsem zato, ker je pokazala dejansko stanje, ki se ga prej niso v celoti zavedali. Dijaki so pri tehtanju sodelovali pri celotni šoli, pri čemer je en razred prevzel nalogo tehtanja odpadkov.
»Naši dijaki so zelo pripravljeni sodelovati, so trajnostno usmerjeni in sem tega že navajena. Ko sem jih pozvala, če bi sodelovali, so to sprejeli s ponosom in navdušenjem,« je povedala Fabjan. Delo jim zato ni predstavljalo posebne težave, je pa analiza prinesla presenečenje. »Nisem mogla verjeti, da smo zbrali toliko pločevink, toliko plastenk,« je izpostavila.
Prav številke so nato vplivale tudi na odločitev, kako uporabiti sredstva, ki so jih imeli na voljo v okviru projekta. Namesto nekaterih prvotno načrtovanih ukrepov so se odločili za nakup jekleničk za vodo za celotno šolo. »Zdaj jih imamo za vse dijake in vse zaposlene. Ne bomo več uporabljali plastenk, ampak jekleničke za vodo,« je pojasnila Fabjan. Ukrep je preprost, vendar je njegov učinek lahko velik, saj se sprememba dotakne vsakodnevnih navad velikega števila ljudi. Jekleničke bodo dijaki prejeli že danes, na prvi šolski dan in tako v novo šolsko leto stopili še bližje nazivu "zero waste šola".